Prispevki

otroci

Okrogla miza: Otroci migranti in begunci ter udejanjanje njihovih pravic pri vključevanju v lokalno okolje

Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije vabi na okroglo mizo Otroci migranti in begunci ter udejanjanje njihovih pravic pri vključevanju v lokalno okolje, ki bo potekala v ponedeljek, 3. oktobra 2016 ob 16. uri v Hotelu Slon, Slovenska cesta 34, Ljubljana. Namen okrogle mize je prispevati k vzdušju strpnosti in generiranju novih idej za ublažitev stiske begunskih in migrantskih otrok. Beri dalje

IMG_2660

Poziv nevladnih organizacij h krepitvi zakonitih migracijskih poti kot odgovor na nezakonito preseljevanje

Vprašanja migracij so zelo visoko na agendi evropskih držav, ZDA, pa tudi na mednarodnih forumov in EU. O migracijah so voditelji držav članic EU razpravljali 16. septembra v Bratislavi v sklopu razprav o političnih usmeritvah in prihodnosti EU. V New Yorku je 19. septembra potekal Vrh za begunce in migrante kot zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine OZN, namenjen oblikovanju globalnega dogovora o skupnem in usklajenem odzivu na globalne begunske ter migracijske izzive. Nevladne organizacije iz osrednje in vzhodne Evrope, vključno s platformo SLOGA, so pripravile priporočila za učinkovit odziv na migracijske izzive ter dolgoročne rešitve, predvsem krepitev zakonitih migracijskih poti. Beri dalje

teden mobilnosti

KOMENTAR: Mi, migracije in razvoj

Te dni poteka evropski teden mobilnosti. Občinske uprave tekmujejo z dosežki na področju umirjanja prometa, krepitve kolesarjenja in učinkovitega javnega prevoza. Različne državljanske organizacije izrazijo svoja pričakovanja do prihodnjega razvoja. Vse z namenom večje uspešnosti in učinkovitosti posameznikov ter skupnosti, v katerih živijo. Socialno, gospodarsko, okoljsko, medgeneracijsko, varnostno osvetlijo, čemu še več trajnostne mobilnosti. Da bomo zdravi, srečni, sodelujoči …

Vendar poznamo tudi drugo vrsto mobilnosti – premikanje in preseljevanje ljudi. Večinoma se doma z njimi ukvarjamo z varnostnega vidika. Predvsem s preseljevanjem ljudi iz srednje Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike v Evropo. Iz drugih kultur in drugačnih verovanj, prepričanj. Ti se selijo iz socialnih, gospodarskih, okoljskih, demografskih in tudi, ne nazadnje, varnostnih razlogov. Ko govorimo o globalizaciji, Evropejci radi govorimo o globalnem trgu, mnogo manj o globalni skupnosti, o prostem gibanju kapitala, mnogo manj o prostem gibanju ljudi. Kažemo s prstom na drugega in pozabljamo, kako množično migrirajo naše sodržavljanke in sodržavljani “s trebuhom za kruhom” v sosednje države in smo zanje veseli, da imajo delo. Ker to zagotavlja kruh na mizi doma. Ko to počnejo drugi, se naš pogled spremeni.

Da so migracije, selitve, izjemno pomemben proces, kaže to, da danes, 19. septembra 2016, poteka zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine OZN o odzivu na velike premike beguncev in migrantov, kot so zapisali v novici Urada predsednika Republike Slovenije. Predsednik bo sopredsedoval okrogli mizi na temo naslavljanja vzrokov migracij (okoljske je pred kratkim naslovila Umanotera). Strateško primeren angažma predsednika. Manj Vlade, ki se je strinjala s predlogom deklaracije, ki je bolj simbolične narave, brez zavezujočih vsebin.

Mnoge organizacije (med njimi na primer Amnesty International Slovenija) so srečanje že označile za izgubljeno priložnost – države se bodo zgolj dogovorile o tem, da se bodo o okviru ukrepanja na področju migrantov in beguncev dogovorile do leta 2018. Kljub očitnemu trpljenju ljudi tukaj in zdaj.

Hkrati ugotavljamo, da so vlade razvitih držav povečale sredstva za oskrbo beguncev (tudi) na račun razvojnega sodelovanja. Če smo cinični – s prištevanjem sredstev za oskrbo migrantov in beguncev, porabljenih v Sloveniji, k “uradni razvojni pomoči” povečujemo bruto domači proizvod. Razvojno sodelovanje je edino orodje, s katerim lahko naslovimo dejanske vzroke migracij. Je stvar temeljne človeške solidarnosti in vzajemnosti. Jasne politike države. Slovenija tej svoji odgovornosti ne more ubežati. Prav za prav, nobena razvita države tega ne more.

Množičen prihod (in odhod) beguncev, migrantov ter prebežnikov je pokazal veliko nalog, ki so pred nami. V Slovenijo že desetletja prihajajo ljudje z željo po boljšem življenju. Ponudimo jim le učenje slovenskega jezika in jih prepustimo njihovi diaspori. Gospodarska kriza je razkrila, da mnogi živijo v nečloveških, tudi suženjskih razmerah. Pravna varnost je za šibke težko dosegljiva. Prihod drugega je za nas poziv za ponovno oživitev temeljnih skupnostnih razprav: koliko smo dejansko vključujoči v šolah in lokalnih skupnostih, kakšno socialno ter zdravstveno varnost zagotavljamo, kako rešujemo stanovanjsko problematiko mladih, kje smo z enakostjo spolov, koliko smo strpni do nestrpnih, kako dobro smo poskrbeli za vse, ki jim sreča ali naravna loterija nista bila ob strani? Brez tega bomo še naprej gradili všečno podobo skupnosti lepih duš, med katerimi bodo uspešno ribarili demagogi in populisti vseh vrst.

Če razmislimo, z migranti ne ravnamo kaj bolje, kot ravnamo s svojimi državljankami in državljani. Zaprtost, strah pred drugim, nezaupanje, sovražnost in izključevanje so lastnosti naše skupnost. Poleg njihovih pozitivnih nasprotij. Zato nam ne ostane kaj drugega, kot da vsak po svojih zmožnostih prispevamo k izgradnji odprte, vključujoče, strpne družbe, ki se ne napaja iz strahu, marveč iz živopisnosti življenja v in okoli nas. Z aktivnim državljanstvom, ki se ne splaši pred aroganco in zamerljivostjo.

Podobno velja na globalni ravni. Kar koli si mislimo o upravljanju na ravni globalne skupnosti, moramo delovati z in znotraj Združenih narodov, z globalnimi agencijami, vladami. Zato moramo od njih zahtevati ukrepanje za okrepljeno razvojno sodelovanje z državami v razvoju za odpravo revščine. Nihče ne bo ukrepal namesto nas.

Nihal sem ob tem, ali naj naslednjo zgodbo dam na začetek ali konec današnjega komentarja. Verjetno jo poznate, zgodbo o bitki dveh volkov, enim jeznim, nevoščljivim, pohlepnim in zamerljivim, drugim dobrim, ljubečim, sočutnim ter radodarnim. Zmagal bo tisti, ki ga hranimo. Tako kot je bitka med njima večna, je takšna tudi naša skrb za dobro.

Albin Keuc, direktor platforme SLOGA

frontex

Države soglasne o vsebini deklaracije o množičnih selitvah beguncev in migrantov

19. septembra 2016 bo v sklopu Generalne skupščine Združenih narodov zaključno dejanje procesa na temo množičnih selitev beguncev in migrantov na globalni ravni. Na začetku avgusta 2016 so države članice ZN zaključile pogajanja o vsebini pričakovanega rezultata tega srečanja. Končni osnutek politične deklaracije o množičnih selitvah beguncev in migrantov se sklicuje na temeljno zahtevo Agende 2030 za trajnostni razvoj, po kateri “nikogar ne smemo pustiti zadaj”. Beri dalje

epa05274043 Syrian refugee children stand at a fence after German Chancellor Angela Merkel, EU Council President Donald Tusk and Turkish Prime Minister Ahmet Davutoglu (none pictured) visited the refugee camp in Nizip district near Gaziantep, Turkey, 23 April 2016. Merkel travelled to Turkey with the President of the European Council, Donald Tusk, to get informed about the implementation of the EU-Turkey Refugee Agreement.  EPA/SEDAT SUNA

Nevladniki pripravljeni na nov prihod prebežnikov

Nevladne organizacije smo pripravljene na ponovni prihod večjega števila beguncev. Že od junija, ko smo dobili prve informacije, da naj bi se število prebežnikov v Slovenijo ponovno povečalo v poletnih mesecih, izvajamo različne aktivnosti na različnih področjih oskrbe – humanitarna pomoč, pravno svetovanje, nastanitev, monitoring človekovih pravic. Platforma SLOGA in druge nevladne organizacije v sklopu koordinacije NVO za pomoč beguncev izvaja tudi zagovorniške aktivnosti. Beri dalje

aplikacija

EASO predstavil mobilno aplikacijo o premestitvi

Evropski urad za podporo azilu je objavil mobilno aplikacijo za pametne telefone in tablične računalnike, ki omogoča prosilcem za azil, da hitro najdejo informacije v angleškem in različnih jezikih držav, ki niso članice EU (angleščina, arabščina, sorani, kumjani in tigrinya) o programu EU za premestitev, njihovih pravicah in obveznostih ob prijavi za mednarodno zaščito, informacijskih točkah in podobno. Beri dalje

Dogodki

404

Sorry, no posts matched your criteria