Umanotera, slovenska fundacija za trajnostni razvoj, je v okviru projekta Klima za podnebje pripravila infografiko, v kateri predstavljajo vzroke in posledice podnebnih sprememb na globalnem in nacionalnem nivoju ter oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja po podatkih, ki jih je pripravila Agencija RS za okolje.
Med 3. in 5. junijem 2019 bo potekala Mednarodna konferenca Eurodad z naslovom: Razvojno financiranje v 21. stoletju: Ekonomska pravičnost za vse. Konferenco v Ljubljani gosti Ekvilib Inštitut v sodelovanju s platformo SLOGA, društvom Focus in organizacijo EnaBanda.
3. – 4. junij 2019:
Mednarodna konferenca mreže Eurodad
5. junij 2019:
Generalna skupščina Eurodada in delavnica za revizijo strategije
Lokacija:
Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija
Več o konferenci in prijavah je na voljo tukaj.
The Guardian je nedavno posodobil svoje stilske smernice za rabo jezika v povezavi z okoljsko krizo. Namesto »podnebnih sprememb«, je bolje uporabiti »podnebna kriza ali zlom«, splošno zelo uproabljano »global warming« pa bi lahko zamenjalo »global heating« (v slovenščini sicer oboje lahko prevajamo kot »globalno segrevanje«). Zakaj so take spremembe v rabi jezika pomembne in zakaj velja razmisliti o njih?
22. maja 2019 med 10.00 in 14.00 (CEST) se bo zgodila prva spletna konferenca TeRRIFICA. TeRRIFICA (Territorial Responsible Research and Innovation Fostering Innovative Climate Action) je evropski projekt, ki raziskuje dobre prakse in identificira pristope, ki se že uporabljajo za lajšanje podnebnih sprememb in prilagajanje na njihove učinke. Na spletni konferenci bodo predstavljeni primeri dobrih praks iz 6 pilotnih regij.
Objavljen je bil prvi Atlas zelene ekonomije Frankofonije. Zasnoval sta ga Institut de la Francophonie pour le développement durable (IFDD) in temelji na podatkih nedavnega globalnega indeksa zelene ekonomije GGEI (2018). Atlas evalvira delo zelene ekonomije v 88 članicah in opazovalkah Frankofonije. Vključuje tudi profile vsake članice in vpogled v prihodnost, kako lahko raznolika frankofonska mreža promovira zeleno rast preko meja.
Slovensko mladinsko gledališče vabi na pogovor Ni planeta B z Izo Thaler in Tajem Zavodnikom iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost v sredo, 15. maja 2019, ob 20.00. Vodi Boštjan Narat.
Mlade najbolj zanimajo boj proti podnebnim spremembam, izboljšanje izobraževanja in usposabljanja ter odpravljanje revščine in ekonomskih oz. socialnih razlik . Željo mladih po aktivni udeležbi v družbenem dogajanju je potrdila tudi nedavna raziskava Eurobarometer.
»Vsi smo v istem čolnu« velikokrat slišimo, kadar se govori o podnebnih spremembah, vendar to ni povsem res. Podnebne spremembe ne vplivajo na vse ljudi enako in k njim tudi na različne načine prispevamo. Vse to je odvisno od številnih faktorjev: kje živimo, kaj delamo, kakšne priložnosti imamo za prilagajanje podnebnim spremembam in kako jih naslavljamo, so le nekateri. In kako na vse to vpliva spol? Zakaj podnebne spremembe povzročajo več negativnih posledic za deklice in ženske?
15. marec 2019 je bil petek. Topel in prijeten dan, idealen za sprehod v naravi – nič posebnega, bi lahko rekli. Pa vendar je bil v vseh pogledih poseben dan. V desetih slovenskih mestih se je namreč na ulicah in trgih zbralo več kot 10.000 mladih, ki smo se odločili zahtevati nazaj nekaj, kar naj bi bilo samoumevno, pa v zadnjem času kaže, da ni – svojo prihodnost. Prihodnost, o kateri srednješolci tako radi sanjarijo, študentje jo počasi gradijo, mnogi mlajši pa o tem pravzaprav sploh še ne bi smeli razmišljati. Pa vendar so množice mladih in malo starejših nakazovale neko drugo zgodbo. Zdelo se je, da se vsi udeleženci strinjamo, da se pripoved o tem, kam sta nas pripeljala želja po neskončni rasti in človeški pohlep po »vedno več«, ne bo dobro končala. Beri dalje →
Na Mlad.si je objavljen intervju z Viktorijo Kos, članico slovenskega gibanja Mladi za podnebno pravičnost, ki je organiziralo podnebni štrajk 15. marca 2019 in s svojim delom in zahtevami odločevalcem za takojšnje in trajnostno naslavljanje podnebnih sprememb vztrajno in zagnano nadaljuje. »V gibanju si želimo, da bi se odločevalci od besed premaknili h konkretnim dejanjem. Smo na točki, ko se v veliki meri strinjajo s tem, da je potrebno začeti ukrepati sedaj.«
Sorry, no posts matched your criteria