Prispevki

OECD pripravila orodje za analizo financiranja CTR

OECD je razvila “SDG Financing Lab” za analizo donatorskih prispevkov k ciljem trajnostnega razvoja (CTR-jem) ter da bi povečala transparentnost in izboljšala učinek pomoči. Orodje rangira donatorje glede na količino pomoči za vsak cilj in uporabniki lahko uporabljajo spletno stran za primerjavo financiranja različnih CTR-jev. Največji del pomoči je namenjen CTR 9 (industrija, inovacije in infrastruktura), CTR 8 (dostojno delo), CTR 2 (odprava lakote), CTR 7 (čista energija) in CTR 10 (zmanjšanje neenakosti). Najmanj pomoči prejmeta CTR 14 (življenje pod vodo) in CTR 15 (življenje na kopnem).

Beri dalje

OECD objavila letno poročilo o migracijah

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila letno poročilo o migracijah, v katerem ugotavlja, da se je migracijski tok v države članice OECD v letu 2018 malce povečal, za 2 % od leta 2017, torej okrog 5,3 milijonov novih stalnih migrantov in migrantk. Povečale so se družinske in delovne migracije, medtem ko je število prošenj za azil strmo padlo.

Beri dalje

Poročilo OECD o podnebnem financiranju v razvitih državah v obdobju 2013-2017

OECD je objavila poročilo o financiranju in mobilizaciji virov za podnebje v razvitih državah v obdobju med 2013 in 2017. Poročilo razkriva, da je financiranje raste in je skupno leta 2017 znašalo do 71,2 milijarde ameriških dolarjev, kar je v skladu s projekcijami OECD, vendar pa bo več dela potrebnega še pri zasebnem financiranju. Oxfam opozarja, da mednarodna skupnost od tem najmanj namenja najrevnejšim skupnostim, in da mora v izogib podnebnemu apartheidu ta sredstva vsaj podvojiti.

Beri dalje

Migracijske politike vplivajo na privlačnost držav članic OECD za mednarodne talente

Najbolj privlačne države članice Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organization for Economic Co-Operation and Development – OECD) za visoko usposobljene potencialne priseljence so Avstralija, Švedska, Švica, Nova Zelandija ter Kanada, deloma zaradi ugodnih pogojev za sprejem in bivanje. Kot kažejo kazalniki privlačnosti za mednarodne talente, ki jih je razvila OECD, lahko države krepijo svojo privlačnost za priseljevanje mednarodnih talentov in njihovih družinskih članov s pospeševanjem postopkov za vložitev prošenj za prebivanje ter boljšimi pogoji bivanja.

Beri dalje

OECD: Globalni obeti glede materialnih virov do leta 2060 – gospodarska gonila in okoljske posledice

Novo poročilo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) »Globalni obeti glede materialnih virov do leta 2060« predstavlja globalne projekcije uporabe materialov in njihovih okoljskih posledic, ki zagotavljajo kvantitativni pogled do leta 2060 na svetovni, sektorski in regionalni ravni za 61 različnih materialov (biomasni viri, fosilna goriva, kovine in nekovinski minerali).

Beri dalje

OECD orodje za vključevanje in izvajanje enakosti spolov

OECD je pripravil spletni vir, ki vas bo vodil pri izvajanju Priporočila OECD o enakosti med spoloma v javnem življenju. Zbirka orodij je razdeljena na štiri stebre – vlado, parlament, sodstvo in javno upravo. Beri dalje

10 % padec slovenske razvojne pomoči v letu 2017

V ponedeljek, 9. 4. 2018 je OECD DAC izdal poročilo o gibanju uradne razvojne pomoči (URP) vseh držav donatoric v 2017, ki je znašala 146,6 milijard ameriških dolarjev. Čeprav se je celotna URP znižala za 0,6 % (glede na leto 2016), pa je bilo v letu 2017 več pomoči namenjene državam v razvoju. URP Slovenije se je v letu 2017 znižala za 10  % zaradi nižjega stroška namenjenega za oskrbo prebežnikov v Sloveniji. Beri dalje

Za krepitev učinkov razvojnega sodelovanja Slovenija potrebuje jasno strategijo in še kaj

Za večji učinek slovenskega mednarodnega razvojnega sodelovanja (MRS) je potrebno povečati pozornost drugim regijam poleg Zahodnega Balkana, je eno izmed sporočil pregleda MRS in humanitarne pomoči Slovenije, ki jo je objavila Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD DAC). Pregled še posebej pozdravlja zavezanost Slovenije, da za uradno razvojno pomoč (URP) nameni 0,33 % bruto nacionalnega dohodka (BND) ter tako do 2030 skoraj podvoji doseženo razmerje URP/BND. Slovenija je v letu 2016 za URP namenila 0,18 % BND.

Beri dalje

Prihodnost migracij in pomen integracije v očeh OECD

OECD je objavil novo poročilo o stanju mednarodnih migracij s pogledom v prihodnost (International migration outlook 2017). Publikacija, dostopna na spletu, prinaša celovit pregled dogajanja na področju selitev, mednarodne zaščite in azila v državah članicah OECD tj. najbogatejših držav na svetu. Integracija je osrednja tema poročila. Beri dalje

Kaj dejansko pomeni povečanje uradne razvojne pomoči v letu 2016?

Kot smo že poročali, podatki OECD DAC kažejo, da je Evropska unija (EU) za uradno razvojno pomoč namenila 75,5 milijarde evrov. A kaj ta številka dejansko pomeni? Suhoparna definicija pravi, da uradna razvojna pomoč (URP) zajema vsak mednarodni tok kapitala, od finančnega do človeškega, s katerim država darovalka pomaga pri spodbujanju gospodarskega razvoja in blaginje države prejemnice. Z drugimi besedami, gre za sredstva, s katerimi želimo izkoreniniti revščino in lakoto v svetu.

Vendar EU v ta sredstva prišteva tudi sredstva za oskrbo beguncev v državah članicah – za leto 2016 v višini 15,4 milijarde evrov. A prištevanje teh sredstev je zavajajoče, ker so porabljena predvsem in v večini v državah članicah, in gotovo niso bila namenjena za primarni cilj URP ali za odpravljanje vzrokov, ki povzročajo množične migracije ljudi. Da ne bo pomote – pozdravljamo pripravljenost EU in njenih članic, da pomagamo beguncem. A hkrati ne smemo spregledati, da je neto globalna dvostranska URP najmanj razvitim državam, torej državam, ki najbolj potrebujejo dodatna sredstva za soočenje z vsemi izzivi (od podnebnih do varnostnih) upadla v letu 2016 za 3,9 % (oz. za 24 milijard USD).

Seveda imamo  moralno obvezo in politično zavezo, da kot del “razvitega” sveta za to namenimo 0,7 bruto nacionalnega dohodka – EU je v letu 2016 dosegla 0,51 % BND. Slovenija je v letu 2016 za uradno razvojno pomoč poročala 0,18% BDP, kar je za 0,2% več kot v letu 2015.  Učinkovitost porabe poročanih sredstev pa bomo na Slogi preverili v okviru priprave t. i. Aidwatch poročila, katerega rezultate bomo objavili v naslednjih mesecih.

Ob tem ne gre spregledati prizadevanj na ravni ključnih deležnikov razvojnega sodelovanja v Sloveniji. V osnutek nove Resolucije o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije, katerega nosilec je Ministrstvo za zunanje zadeve (MZZ), je zapisana naloga, da se v šestih mesecih po sprejetju resolucije na predlog MZZ sprejme akcijski načrt o postopnem povečevanju deleža BND za uradno razvojno pomoč do leta 2030. Torej na raven 0,33 % BND. Gre za podvojitev sredstev s sedanjih 76 mio EUR. Vendar tudi v tem primeru gre izpostaviti stališče, da si bomo za to “prizadevali” skladno z zmožnostmi.

Vse to pomeni le, da kot država potrebujemo močno in dobro organizirano civilno družbo, ki bo sproti preverjala, kako močno si vladni akterji “prizadevajo” za doseganje cilja. Nenazadnje tudi zato, ker je mednarodno razvojno sodelovanje pomemben del politike za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. K obojemu smo se kot država javno zavezali. Od resnosti prizadevanj bo neposredno odvisna naša verodostojnost – doma in v svetu.

Več informacij o OECD DAC poročilu glede URP si lahko preberete tukaj.

Odziv Evropsko združenje nevladnih organizacij za pomoč in razvoj si lahko preberete tukaj.

Dogodki

404

Sorry, no posts matched your criteria