Prispevki

Zlata vreden paket

Odette Uwizeyimana je poročena in ima šest otrok. Leta 2018 je obiskovala tečaj šivanja v ženskem centru Nyamirambo v Ruandi. Izučila se je za poklic šivilje. Kupila si je šivalni stroj in doma začela šivati.

Kmalu je zaslužila večino družinskih prihodkov, a zaradi pandemije covid-19 in ukrepov za njeno zajezitev je povpraševanje po izdelkih usahnilo. Tudi mož je izgubil službo. Družina se že od marca težko preživlja, denarja za hrano nimajo.

»Na srečo smo v ženskem centru dobili paket s hrano in higienskimi izdelki. Hvala!« pravi Odette.

Ženski center Nyamirambo podpira Mirovni inštitut, tudi s pomočjo razvojnega projekta, ki ga sofinancira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. Več na www.mirovni-institut.si.

Preberite:

Najboljše novice iz sveta 2020 – posamične strani

Najboljše novice iz sveta – časopisna postavitev

Še več novic je na voljo na spletni strani Najboljših novic iz sveta. Obiščite spletno stran


Najboljše novice iz sveta so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

»Obe izkušnji sta pripomogli, da na migracije zdaj gledam drugače«

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Svoj prispevek je delila Eva Krušnik. Zapis avtorice je na voljo tudi v pdf obliki.

Nihče ne pričakuje biti begunec. Zdravnica, ki se vrača iz službe, mehanik, ki popravlja avto, punca na poti v šolo, oče, ki daje sinu poljub za lahko noč. Vsak od njih pričakuje, da bo jutrišnji dan enak kot današnji, vendar strah lahko pride v momentih. Lahko je zvok pištol, bombe ali trka po vratih. Veliko ljudi, ki so prisiljeni na beg, imajo samo minute, da sprejmejo pomembne odločitve, zagrabijo, kar lahko, in zbežijo. Kam bodo šli? Kako bojo potovali? Kaj bojo vzeli? To so težke odločitve, ki jih morajo sprejeti v trenutku, saj bojo z njimi morali živeti do konca njihovih življenj.

Odkar smo se pojavili, obstaja naravno gibanje ljudi. V zadnjem tisočletju so ljudje premagali velike razdalje zaradi različnih razlogov, kot so preganjanje, vojne, posledice naravnih katastrof, iskanje boljšega življenja ali pa samo, ker so bili radovedni o drugih kulturah, ljudeh in pokrajinah. Seveda je v preteklosti potovanje bilo počasno z ogromno tveganji. Veliko ljudi se je vseeno premikalo, saj se vedno bomo, ker to pač ljudje počnemo. Begunci v času hitrih, dostopnih in poceni prevoznih sredstev še vseeno težko bežijo pred konflikti in preganjanjem. V zadnjih nekaj letih smo zabeležili rekordne številke ljudi, ki bežijo od doma. Namesto, da bi jim druge države ponudile pomoč, jim zapirajo vrata pred nosom. Bogatejše države puščajo revnejšim, da se same spopadejo z več kot 20 milijoni beguncev. Politiki in mediji označujejo beg za življenje kot nezakonito, begunce pa za napadalne in varnostno grožnjo državi.

Kot vsi ostali, imajo tudi begunci pravice, države pa imajo dolžnost, da jih varujejo. Osnove teh pravic lahko najdemo v Ženevski konvenciji iz leta 1951, ki je ključni dokument mednarodne zaščite beguncev skupaj z njenim protokolom. Organizacija združenih narodov je ustanoviteljica UNHCR ali Agencije Združenih narodov za begunce, ki je pooblaščena za zaščito in podporo beguncem. Glavno načelo konvencije iz leta 1951 je »non-refoulement« oz. načelo nevračanja – noben begunec se ne bi smel vrniti v državo, kjer bi bil soočen z grožnjami ali zatiranjem.

Tipični begunec ne obstaja. Ljudje vseh starosti, rase, spola ali religije so lahko prisiljeni  zapustiti svoje domove. Vsi imajo pravico, da z njimi ravnamo enakopravno, države pa pri zagotavljanju azila med njimi ne smejo diskriminirati. Tudi begunci imajo univerzalne človeške pravice. Imajo pravico do izobrazbe, pravnega varstva, zaposlitve in ostalih
temeljnih pravic, kot so pravica do svobodnega gibanja, varnosti, družine in svobode. Vsi ljudje bi morali te pravice poznati in poskrbeti, da so prepoznane in uveljavljene.

S temo migracij sem se globje srečala dvakrat, in sicer ko sem si z gimnazijo šla ogledat gledališko predstavo Reisefieber, ki govori o Saši, ki je prisiljen skrbeti za svojo bolno mamo. Dodatno pomoč zanju mu najde prijateljica Daša. Iz begunskega centra pripelje mlado begunko, ki takoj sproži val predsodkov. Drugič pa sem se s temo migracij srečala na delavnici »Migracije v našem življenju«, ki sem se je preko videokonference udeležila v okviru predmeta Sociologija. Na delavnici nam je svojo zgodbo povedal Alaa, ki prihaja iz Sirije. Obakrat sem videla drugačno perspektivo migracij. Takšno, ki jo v medijih še nisem zasledila. Obe izkušnji sta pripomogli, da na migracije zdaj gledam drugače.

Eva Krušnik, 2.c, Gimnazija Celje Center


Razmišljanje je bilo pripravljeno v okviru evropskega projekta #MigratED, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA. V okviru projekta je bila v sodelovanju z Mirovnim inštitutom organizirana delavnica o migracijah za dijake in dijakinje Gimnazije Celje Center. Projektne aktivnosti #MigratED v Sloveniji sofinancirata program Evropske unije Erasmus+ in Ministrstvo za javno upravo. Vsebina odraža le poglede avtorice in ne uradnih stališč financerjev.

Logo footer

gcc-logo-1-200x200

Ptice migrantke

V okviru sklopa “Mladi o migracijah” projekta MigratED so dijakinje Gimnazije Celje – Center razmišljale o migracijah. Selma Bubič je delila svoj prispevek z naslovom Ptice migrantke. Zapis avtorice je na voljo tudi v pdf obliki. Beri dalje

Ženski center Nyamirambo v Ruandi 28 družinam pomagal blažiti posledice pandemije

Mirovni inštitut v Ruandi že več kot 12 let sodeluje z lokalno nevladno organizacijo – Nyamirambo Women’s Center (NWC) in je tako del sredstev namenil za pomoč v to državo. NWC je pripravil prehransko-sanitarne pakete pomoči za 28 družin iz Nyamiramba in okolice. Aktivnost je potekala v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno. in je del širšega odziva na pandemijo Covid-19 v partnerskih državah. Beri dalje

Razmišljanje: Svetovni dan beguncev

20. junija obeležujemo svetovni dan beguncev. Po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo že skoraj 71 milijonov ljudi na svetu prisiljenih zapustiti svoje domove. Od tega jih je več kot 41 milijonov notranje razseljenih (kar pomeni, da se še vedno nahajajo na območju svoje države, vendar ne v svojih domovih ali kraju, kjer so nazadnje živeli), 26 milijonov jih je beguncev (kar pomeni, da se nahajajo v drugih državah, kjer so našli zatočišče in dobili mednarodno zaščito) in 3,5 milijonov jih je prosilcev za azil (kar pomeni, da se nahajajo v drugih državah, kjer so vložili prošnjo za mednarodno zaščito ali azil, vendar statusa begunca še vedno niso dobili). V te številke pa niso všteti še vsi tisti, ki so svoje domove morali zapustiti zaradi podnebnih sprememb, okoljskih oz. naravnih nesreč in pojavov, ki zelo otežujejo ali celo že onemogočajo življenje v določenih delih sveta – t. i. okoljski begunci. Beri dalje

Mirovni inštitut organiziral Posvet o integraciji oseb z mednarodno zaščito v Sloveniji in Evropski uniji

Mirovni inštitut je v okviru projekta projekta NIEM – National Integration Evaluation Mechanism 21. januarja 2020 v Hiši EU v Ljubljani izvedel dogodek o integraciji oseb s priznano mednarodno zaščito v Sloveniji in Evropski uniji. “Predstavili smo najnovejše podatke in informacije na tem področju za Slovenijo, sodelavec iz Migration Policy Group iz Bruslja pa je z nami delil rezultate primerjalne študije za 14 EU držav. Z nazornimi infografikami je umestil Slovenijo v kontekst ostalih držav in pokazal, na katerih področjih, ki zadevajo integracijo beguncev, je Slovenija uspešna in na katerih področjih so potrebne bistvene izboljšave.”

Beri dalje

Mirovni inštitut objavil poročilo in priporočila Play it for Change

Mirovni inštitut je v okviru projekta Play it for change objavil poročilo in priporočila politikom za preprečevanje nasilja na podlagi spola. “Igraj za spremembo (Play it for Change) je evropski projekt, katerega cilj je ozaveščanje in opolnomočenje deklet in fantov za preprečevanje nasilja na podlagi spola prek glasbe in avdiovizualnih medijev. Po dveh letih izvajanja projekta v šolah v šestih različnih državah (Katalonija (Španija), Hrvaška, Slovenija, Poljska, Grčija in Ciper) izpostavljamo nekatera temeljna načela za opolnomočenje in vključevanje mladih pri udejanjanju enakosti spolov pa tudi izzive in potrebe učiteljic ter učiteljev pri preprečevanju nasilja na podlagi spola.”

Beri dalje

Medijska vzgoja za enakost in strpnost

Mirovni inštitut je sodeloval pri pripravi nove knjige “Media education for equity and tolerance: theory, policy and practices”, ki prinaša poglavja politik, državljanstva, medijskega in medkulturnega izobraževanja.

Beri dalje

Razmišljanje: Svetovni dan beguncev

20. junija ves svet obeležuje svetovni dan beguncev. Kaj pravzaprav obeležujemo oz. »praznujemo«? Po podatkih Združenih narodov vsako minuto 20 ljudi pusti vse za sabo, da bi ubežali vojnam, nasilnim konfliktom in preganjanju. Več kot 70 milijonov ljudi na svetu je že bilo prisiljenih zapustiti svoje domove. Od tega jih je 41 milijonov notranje razseljenih (torej se še vedno nahajajo na območju svoje države), 26 milijonov jih je beguncev (torej se nahajajo v drugih državah, kjer so našli zatočišče in dobili mednarodno zaščito) in 3,5 milijonov jih je prosilcev za azil (torej se nahajajo v drugih državah, kjer si želijo zatočišča, vendar statusa begunca še vedno niso dobili). Beri dalje

Razmišljanje: Dostojno delo za dostojno življenje?

Mesec smo začeli s praznikom – 1. maj, praznik dela oz. delavstva. Kaj praznujemo? Mnogi (vendar ne vsi) imamo dela prost dan oz. v Sloveniji celo dva. Za nekatere je 1. maj »samo« dopust. Morda dan preživet z družino ali prijatelji. Piknik ali kurjenje kresov. Morda še kdo (verjetno predvsem starejši) pomisli na rdeče nageljne in delavske brigade. Morda se še kdo spomni, da je šlo za »nek delavski protest«, za delavske pravice in uzakonitev 8-urnega delovnika. Koliko ljudi to sploh ve? Še pomembnejše vprašanje je, koliko ljudi kljub temu dela več kot osem ur na dan? In koliko ljudi kljub (pre)dolgim delovnikom ostaja revnih? Beri dalje

Dogodki

404

Sorry, no posts matched your criteria