Prispevki

KOMENTAR: Mi, migracije in razvoj

Te dni poteka evropski teden mobilnosti. Občinske uprave tekmujejo z dosežki na področju umirjanja prometa, krepitve kolesarjenja in učinkovitega javnega prevoza. Različne državljanske organizacije izrazijo svoja pričakovanja do prihodnjega razvoja. Vse z namenom večje uspešnosti in učinkovitosti posameznikov ter skupnosti, v katerih živijo. Socialno, gospodarsko, okoljsko, medgeneracijsko, varnostno osvetlijo, čemu še več trajnostne mobilnosti. Da bomo zdravi, srečni, sodelujoči …

Vendar poznamo tudi drugo vrsto mobilnosti – premikanje in preseljevanje ljudi. Večinoma se doma z njimi ukvarjamo z varnostnega vidika. Predvsem s preseljevanjem ljudi iz srednje Azije, Bližnjega vzhoda in Afrike v Evropo. Iz drugih kultur in drugačnih verovanj, prepričanj. Ti se selijo iz socialnih, gospodarskih, okoljskih, demografskih in tudi, ne nazadnje, varnostnih razlogov. Ko govorimo o globalizaciji, Evropejci radi govorimo o globalnem trgu, mnogo manj o globalni skupnosti, o prostem gibanju kapitala, mnogo manj o prostem gibanju ljudi. Kažemo s prstom na drugega in pozabljamo, kako množično migrirajo naše sodržavljanke in sodržavljani “s trebuhom za kruhom” v sosednje države in smo zanje veseli, da imajo delo. Ker to zagotavlja kruh na mizi doma. Ko to počnejo drugi, se naš pogled spremeni.

Da so migracije, selitve, izjemno pomemben proces, kaže to, da danes, 19. septembra 2016, poteka zasedanje na visoki ravni Generalne skupščine OZN o odzivu na velike premike beguncev in migrantov, kot so zapisali v novici Urada predsednika Republike Slovenije. Predsednik bo sopredsedoval okrogli mizi na temo naslavljanja vzrokov migracij (okoljske je pred kratkim naslovila Umanotera). Strateško primeren angažma predsednika. Manj Vlade, ki se je strinjala s predlogom deklaracije, ki je bolj simbolične narave, brez zavezujočih vsebin.

Mnoge organizacije (med njimi na primer Amnesty International Slovenija) so srečanje že označile za izgubljeno priložnost – države se bodo zgolj dogovorile o tem, da se bodo o okviru ukrepanja na področju migrantov in beguncev dogovorile do leta 2018. Kljub očitnemu trpljenju ljudi tukaj in zdaj.

Hkrati ugotavljamo, da so vlade razvitih držav povečale sredstva za oskrbo beguncev (tudi) na račun razvojnega sodelovanja. Če smo cinični – s prištevanjem sredstev za oskrbo migrantov in beguncev, porabljenih v Sloveniji, k “uradni razvojni pomoči” povečujemo bruto domači proizvod. Razvojno sodelovanje je edino orodje, s katerim lahko naslovimo dejanske vzroke migracij. Je stvar temeljne človeške solidarnosti in vzajemnosti. Jasne politike države. Slovenija tej svoji odgovornosti ne more ubežati. Prav za prav, nobena razvita države tega ne more.

Množičen prihod (in odhod) beguncev, migrantov ter prebežnikov je pokazal veliko nalog, ki so pred nami. V Slovenijo že desetletja prihajajo ljudje z željo po boljšem življenju. Ponudimo jim le učenje slovenskega jezika in jih prepustimo njihovi diaspori. Gospodarska kriza je razkrila, da mnogi živijo v nečloveških, tudi suženjskih razmerah. Pravna varnost je za šibke težko dosegljiva. Prihod drugega je za nas poziv za ponovno oživitev temeljnih skupnostnih razprav: koliko smo dejansko vključujoči v šolah in lokalnih skupnostih, kakšno socialno ter zdravstveno varnost zagotavljamo, kako rešujemo stanovanjsko problematiko mladih, kje smo z enakostjo spolov, koliko smo strpni do nestrpnih, kako dobro smo poskrbeli za vse, ki jim sreča ali naravna loterija nista bila ob strani? Brez tega bomo še naprej gradili všečno podobo skupnosti lepih duš, med katerimi bodo uspešno ribarili demagogi in populisti vseh vrst.

Če razmislimo, z migranti ne ravnamo kaj bolje, kot ravnamo s svojimi državljankami in državljani. Zaprtost, strah pred drugim, nezaupanje, sovražnost in izključevanje so lastnosti naše skupnost. Poleg njihovih pozitivnih nasprotij. Zato nam ne ostane kaj drugega, kot da vsak po svojih zmožnostih prispevamo k izgradnji odprte, vključujoče, strpne družbe, ki se ne napaja iz strahu, marveč iz živopisnosti življenja v in okoli nas. Z aktivnim državljanstvom, ki se ne splaši pred aroganco in zamerljivostjo.

Podobno velja na globalni ravni. Kar koli si mislimo o upravljanju na ravni globalne skupnosti, moramo delovati z in znotraj Združenih narodov, z globalnimi agencijami, vladami. Zato moramo od njih zahtevati ukrepanje za okrepljeno razvojno sodelovanje z državami v razvoju za odpravo revščine. Nihče ne bo ukrepal namesto nas.

Nihal sem ob tem, ali naj naslednjo zgodbo dam na začetek ali konec današnjega komentarja. Verjetno jo poznate, zgodbo o bitki dveh volkov, enim jeznim, nevoščljivim, pohlepnim in zamerljivim, drugim dobrim, ljubečim, sočutnim ter radodarnim. Zmagal bo tisti, ki ga hranimo. Tako kot je bitka med njima večna, je takšna tudi naša skrb za dobro.

Albin Keuc, direktor platforme SLOGA

Nevladne organizacije vlado pozvale k politikam za družbeno blaginjo

V New Yorku bo 19. septembra potekal vrh Organizacije združenih narodov o beguncih in migrantih, zato je Mreža Plan B za Slovenijo Vlado pozvala, naj se na vrhu zavzame za čimprejšnjo opredelitev statusa okoljskega migranta, na osnovi katerega bo mednarodnopravna zaščita zagotovljena ljudem, ki jih prizadenejo spremembe v okolju. Vlado pozivajo, naj se zavzame za politike, ki bodo prispevale k temu, da bo diktat stalne gospodarske rasti zamenjala družbena blaginja. Izkaže naj tudi zgodovinsko odgovornost do ekonomsko šibkejših, prihodnjih generacij in drugih živih bitij na Zemlji. Beri dalje

Poudarek ameriškega programa trajne preselitve beguncev na opolnomočenju skozi ekonomsko samozadostnost

Konec avgusta 2016 je SLOGA organizirala razpravo z naslovom »Strengthening integration of refugees: experiences from the U.S. Refugee Resettlement Program«, na kateri sta Eva Hassett, izvršna direktorica International Institute of Buffalo (Buffalo, New York), in Robert J. Santiago, ki je zadolžen za spremljanje programa preseljevanja ter nastanitve pri Youth Co-Op v Miamiju (Florida), predstavila ameriške izkušnje na področju dela z begunci in programa za preseljevanje beguncev. Osrednji cilj tega programa je zagotavljanje samozadostnosti kot ključnega dejavnika uspešne integracije beguncev v novo okolje. Beri dalje

Za pravično in pošteno obravnavo pomoči potrebnih

Poziv nevladnih in humanitarnih organizacij Vladi Republike Slovenije

V zadnjem času smo bili s strani Vlade Republike Slovenije ponovno priča vrsti izjav, ki poudarjajo zgolj in samo varnostni vidik preseljevanja ljudi iz kriznih žarišč v Evropo. Ponovno poudarjamo, da smo kot demokratična družba, ki temelji na vladavini prava, mednarodnih zavezah, človekovih pravicah in medčloveški solidarnosti, dolžni pomagati ljudem v stiski. Vlada RS je po mednarodnopravnih in notranjepravnih obveznostih dolžna zagotoviti zaščito ljudem, ki bežijo pred oboroženimi spopadi ter preganjanjem. Za to ima na voljo tudi dovolj vzvodov moči. Sploh danes, ko nam vsi vladni akterji zagotavljajo, da se takšna oblika prehajanja migrantov in beguncev, kot se je zgodila lani, ne more več ponoviti.

Osredotočenje sporazumevanja na varnostna vprašanja samo še spodbuja krepitev skrajnih stališč, ki otežujejo kakršnokoli uspešnost integracijskih procesov, krepijo ksenofobijo in sovražni govor. Na drugi strani nevladne in humanitarne organizacije prepoznavamo pomembnost naslavljanja strahov ljudi glede prebežniške tematike. Zato tudi od Vlade RS pričakujemo, da se z njimi sooči na razumen način: z identifikacijo strahov, s trajnim in dolgoročnim izobraževanjem državljanov ter zagotavljanjem celovitih informacij.

Odgovornost demokratično izbranih predstavnikov ljudstva je, da prebivalstvo aktivno obveščajo tudi o dogajanju na področju migracij. Gre namreč za proces, ki sledi svetovnim gospodarskim, podnebnim in demografskim spremembam. Tradicionalna orodja razvojnega sodelovanja moramo nadgraditi z okrepljenimi in proaktivnimi partnerstvi ter sodelovanjem na več odločevalskih ravneh. To zahteva nova znanja, veščine in ozaveščeno ter aktivno prebivalstvo. K temu se je Slovenija zavezala tudi s sprejemom Agende 2030 za trajnostni razvoj.

  1. Vlado RS zato pozivamo, da v komuniciranju z javnostmi omeji poudarjanje varnostnega vidika migracij. S tem kriminalizira begunce in jih prikazuje kot nevarne, povzroča nemir v skupnosti, spodbuja nastanek protibegunsko nastrojenih civilnih pobud ter razpihovanje sovražnega govora. Vlada RS v sporazumevanju vse preveč pozablja omenjati humanitarni vidik, potrebo ljudi po pomoči, naše dolžnosti (pravne in moralne, potrebo po pravični delitvi skrbi za begunce …).
  2. Vladi RS predlagamo, da dodatno okrepi redno obveščanje javnosti ter še posebej sporazumevanje z lokalnimi skupnostmi in prebivalstvom na območjih, kjer se predvideva nastanitev ljudi, obmejnih območjih ter območjih ob glavnih prometnih povezavah. V tem smislu obveščanja predlagamo izpostavljanje predvsem pozitivnih zgodb vključevanja in primerov dobrih lokalnih praks.
  3. Zavedamo se, da je so državni organi kadrovsko omejeni, zato Vladi RS priporočamo, da izkoristi našo pripravljenost in znanje sooblikovati kakovostno obveščanje ter sporazumevanje.
  4. Še posebej izpostavljamo potrebo po okrepljenem izvajanju programov globalnega učenja – vseživljenjskega procesa učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost vseh delov sveta ter posameznikovo vpetost v globalno dogajanje in njegovo odgovornost za reševanje skupnih izzivov. Cilj tovrstnega učenja so globalno odgovorni in aktivni posamezniki ter skupnosti.

Koordinacija nevladnih in humanitarnih organizacij

Amnesty International Slovenije

Društvo Humanitas

Društvo Ključ – center za boj proti trgovini z ljudmi

Društvo Odnos

Društvo za nenasilno komunikacijo

Fundacija Anne Lindh

Mirovni inštitut

SLOGA, Nacionalna platforma za razvojno sodelovanje
in humanitarno pomoč

Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC

Slovenska filantropija

Slovenska fundacija za UNICEF

Zavod Krog

Zavod Povod

Zavod Tri, Škofja Loka

Združenje staršev in otrok SEZAM

Dodatne informacije: Albin Keuc, platforma SLOGA, keuc@sloga-platform.org, 041 749 468

KOORDINACIJA NVO – Za pravično in pošteno obravnavo – izjava za javnost

Države soglasne o vsebini deklaracije o množičnih selitvah beguncev in migrantov

19. septembra 2016 bo v sklopu Generalne skupščine Združenih narodov zaključno dejanje procesa na temo množičnih selitev beguncev in migrantov na globalni ravni. Na začetku avgusta 2016 so države članice ZN zaključile pogajanja o vsebini pričakovanega rezultata tega srečanja. Končni osnutek politične deklaracije o množičnih selitvah beguncev in migrantov se sklicuje na temeljno zahtevo Agende 2030 za trajnostni razvoj, po kateri “nikogar ne smemo pustiti zadaj”. Beri dalje

Enajst otrok brez spremstva nastanjenih v Postojni

V Postojni je od včeraj nastanjenih prvih osem afganistanskih in sirskih otrok, starih od devet do 16 let, ki so v Slovenijo prišli brez spremstva. V petek se jim bodo pridružili še trije. Beri dalje

4000 prebežnikov obtičalo v Srbiji

Število prebežnikov v Srbiji, ki naj ne bi bili upravičeni do azila niti v EU-ju niti v Srbiji, se povečuje, po ocenah jih je okoli štiri tisoč. Prebežniki se poslužujejo tudi nezakonitih prehodov meje, tisti, ki ostanejo, živijo v slabih razmerah. Beri dalje

Nemška desnica bi prebežnike poslala na otoke zunaj EU

Nemška skrajna desnica je predlagala, da bi prosilce za azil, ki bi jih Nemčija zavrnila, po vzoru avstralskega sistema poslali na otoke zunaj Evropske unije. Lani je v Nemčijo prispelo več kot milijon prebežnikov, večinoma iz Sirije, Iraka in Afganistana. Beri dalje

EASO predstavil mobilno aplikacijo o premestitvi

Evropski urad za podporo azilu je objavil mobilno aplikacijo za pametne telefone in tablične računalnike, ki omogoča prosilcem za azil, da hitro najdejo informacije v angleškem in različnih jezikih držav, ki niso članice EU (angleščina, arabščina, sorani, kumjani in tigrinya) o programu EU za premestitev, njihovih pravicah in obveznostih ob prijavi za mednarodno zaščito, informacijskih točkah in podobno. Beri dalje

Kampanja Zavedajoči se migranti o nevarnostih potovanja v Evropo

Mednarodna organizacija za migracije IOM in italijanske oblasti želijo z 1,5 milijona evrov vredno kampanjo Aware Migrants (Zavedajoči se migranti) ozavestiti prebivalce v severni in srednji Afriki, kako nevarna in negotova je pot čez puščavo in morje v Evropo. Beri dalje

Dogodki

404

Sorry, no posts matched your criteria