Prispevki

Indeks enakosti spolov 2019

Slovenija 11. na evropski lestvici enakosti spolov

Indeks enakosti spolov za leto 2019 kaže, da je EU še daleč od cilja. EU je rezultat za dosego enakosti spolov od leta 2017 izboljšala za le eno točko, in sicer na 67,4 točke. Švedska je s 83,6 točke še naprej na vrhu lestvice v EU, sledi pa ji Danska s 77,5 točke. Največji korak v prizadevanjih bosta morali storiti Grčija in Madžarska, saj imata obe po manj kot 52 točk. Slovenija je na lestvici enakosti spolov dosegla 68,3 točke, kar jo uvršča na 11. mesto med državami EU. Beri dalje

eurobarometer

Evropejci in Slovenci še naprej podpiramo mednarodni razvoj

Letošnja raziskava Eurobarometer o razvojnem sodelovanju EU je pokazala široko soglasje glede pomena mednarodnega sodelovanja in razvoja med evropskimi državljani. Skoraj devet od desetih jih meni, da je razvojno sodelovanje pomembno za podporo ljudem v državah v razvoju. S tem je razvojno sodelovanje ena najbolj pozitivno sprejetih politik EU. V Sloveniji ta delež znaša 77 odstotkov. Beri dalje

Znamka-pisem-za-pravice

Razmišljanje: Vaše besede imajo moč. Uporabite jo.

»Ko je prišlo prvih 200 pisem, so mi pazniki vrnili oblačila. Ko jih je prišlo novih 200, me je prišel pogledat direktor zapora. Ko jih je bilo še več, je direktor stopil v stik s svojimi nadrejenimi. Pisma pa so kar prihajala in prihajala, skupno 3000. Obvestili so predsednika. Pisma so še naprej prihajala. In potem je predsednik poklical zapor in jim rekel, naj me izpustijo.« Tako je o učinku pisanja apelov, ki jih organiziramo v Amnesty International, pričal sindikalist in nekdanji zapornik vesti Julio de Pena Valdez iz Dominikanske republike.

Beri dalje

SDGs

Neenakosti povezujejo revščino in podnebno krizo

Ljubljana, 24. 9. 2019 – SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, se pridružuje klicu, da moramo – civilna družba, zasebni sektor, vlada, posamezniki – skupaj odločneje ukrepati za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja. Podnebje, revščina, neenakosti nasploh zahtevajo celo vrsto ukrepov za odgovorno ravnanje zasebnega sektorja, omilitev dolžniških razmerij in pravičnejšega razporejanja bogastva v svetu. Vse troje neposredno vpliva na učinkovitost in uspešnost držav ter celotne mednarodne skupnosti pri naslavljanju podnebne krize. Slovenija mora zato okrepiti svoje delovanje z dvigom sredstev za razvojno sodelovanje, zagotavljanjem skladnosti politik za razvoj in okrepljenim sodelovanjem med deležniki.

Srečanje voditeljic in voditeljev na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni o trajnostnem razvoju, ki poteka 24. in 25. septembra 2019 kot delu 74. Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, je tako prva priložnost, da ocenimo napredek pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja na globalni ravni. Srečanje je tudi priložnost, da Slovenija mednarodni javnosti predstavi svoje ukrepe za uresničevanje zavez Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je določila 17 temeljnih ciljev trajnostnega razvoja.

Poročilo OZN o trajnostnem razvoju še naprej nakazuje nadaljevanje trendov netrajnostne rabe naravnih virov in rasti emisij. Tudi Slovenija je po globalnem indeksu izpolnjevanja ciljev trajnostnega razvoja padla za štiri mesta, z osmega na dvanajsto. Poročilo o razvoju 2019 Urada za makroekonomske analize in razvoj prav tako ugotavlja, da se učinkovitost rabe virov in energije glede na zastavljene cilje “izboljšujeta prepočasi”, saj ostaja zaostanek za razvitejšimi državama ostaja. Isto velja tudi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

“Slovenija mora povečati sredstva za izkoreninjenje revščine in lakote v svetu, za kar ima na voljo instrumente uradne razvojne pomoči in mehanizme razvojnega sodelovanja, ki bi jih s povečanjem sredstev lahko bolje, učinkoviteje in uspešneje uporabila. Pred svetom smo že leta 2005 obljubili in leta 2017 obljubo ponovili, da bomo za to namenili 0,33 % bruto nacionalnega dohodka do 2030, dosegli smo le 0,16 %. Takšno stanje zahteva poseg in jasne odločitve s strani vlade. Brez te odločitve bo Slovenija še naprej izgubljala na politični kredibilnosti,” pravi Albin Keuc, direktor platforme SLOGA. “Potrebujemo finančno podprt akcijski načrt za 0,33 %, potrebujemo okrepljeno delovanje za skladnost politik za razvoj na vladni ravni, ne moremo brez posvetovalnega procesa, v katerem bomo sodelovali vsi deležniki. Slovenija se mora premakniti iz čakalnice, če želi igrati vlogo, ki ji glede na človeške in naravne danosti gre.”

Ob Generalni skupščini Organizacije združenih narodov bo potekal tudi dialog o financiranju razvoja, ki bo poskusil odgovoriti, kako zagotoviti dovolj sredstev za pravičnejše in trajnostne družbe. Voditeljice in voditelji bodo morali odgovoriti, na kakšen način bodo okrepili boj zoper nezakonite finančne tokove (ki izčrpavajo šibkejše), zagotovili zadostna sredstva za izvajanje Agende 2030 in pariškega sporazuma o podnebju, ne da bi najšibkejše in najmanj odgovorne za stanje pahnili še v globljo dolžniško krizo. Civilna družba mora biti ob tem predvsem pozorna na delovanje zasebnega sektorja: na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo kapital prispeval k zmanjševanju razkoraka med potrebami in pomanjkanjem finančnim sredstev za izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja. Delovati moramo preventivno, da ne bi prišlo do nenamenske raba javnih sredstev.

 

Dodatne informacije:  Albin Keuc, 041 749 468, albin.keuc@sloga-platform.org

 

Ce4SD Flag Disclaimer

SDG_Report-2019_SI

Slovenija pri doseganju globalnih ciljev letos padla na 12. mesto

Letošnje poročilo o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 (SDG), ki sta ga konec junija izdalo združenje SDSN – Sustainable Development Solutions Network pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN) in fundacija Bertelsmann Stiftung, Slovenijo med 162 državami uvršča na 12. mesto, kar je štiri mesta slabše kot lani. Najbolje nam gre pri odpravi ekstremnih oblik revščine in dostopnosti do čistejših virov energije, najslabše pa pri odpravi lakote, zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in potrošnje, boju proti posledicam podnebnih sprememb ter pri ohranjanju morja in morskih virov.

Beri dalje

Večina-pričakuje-ukrepe-1030x721

Nujni poziv Vladi RS – Večina pričakuje ukrepe za naslovitev podnebne krize

PIC, Umanotera, društvo Focus in Greenpeace Slovenija so dale pobudo za poziv Vladi RS naj nemudoma naslovi podnebno krizo. Podpisnica poziva je tudi Platforma SLOGA, v nadaljevanju pa objavljamo sporočilo za javnost, ki so ga pripravile pobudnice.

Ljubljana, 19. junij 2019 – Široka skupina množičnih organizacij s področij trajnostnega razvoja, človekovih pravic, kulture, pravic potrošnikov, mladine, kmetijstva, delavskih pravic … je danes na Vlado Republike Slovenije naslovila nujen poziv, s katerim jo je pozvala, naj podnebne spremembe pripozna kot nacionalno krizo ter jih začne prioritetno in sistemsko obravnavati. V času, ko država sprejema ključne odločitve za naslavljanje podnebnih sprememb, podporniki poziva od vlade pričakujejo, da z odločnim ukrepanjem in zavezujočim načrtom izpolni pravico vseh do zdravega življenjskega okolja. Posamezniki in organizacije lahko poziv podprejo na spletni strani www.podnebnakriza.si.

Beri dalje

perspektive

Nacionalno srečanje nevladnih organizacij: Perspektive vsebinskih mrež

Konzorcij vsebinskih mrež nevladnih organizacij Slovenije bo 22. maja 2019 na Dalmatinovi 4 v Ljubljani pripravil redno letno srečanje, na katerem bo iz različnih plati predstavljeno, kako se vsebinske mreže umeščajo v nevladni sektor, kaj od njih pričakujejo in dobivajo posamezne nevladne organizacije, kaj področna ministrstva ter nenazadnje kako posamezne vsebinske mreže vidijo svoj položaj po uveljavitvi Zakona o nevladnih organizacijah (ZNOrg). Med govorci na konferenci bo tudi direktor platforme SLOGA. Beri dalje

globus

Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja NVO za podelitev statusa NVO v javnem interesu na področju mednarodnih odnosov, zunanjih zadev, mednarodnega razvojnega sodelovanja in mednarodne humanitarne pomoči

Z 11. 5. 2019 je začel veljati Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladnih organizacij za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju mednarodnih odnosov, zunanjih zadev, mednarodnega razvojnega sodelovanja in mednarodne humanitarne pomoči.

Beri dalje

URP_1

Slovenija lani za mednarodno razvojno sodelovanje namenila preko 70 milijonov evrov

Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila preliminarne podatke o uradni razvojni pomoči v letu 2018, ki kažejo na nekolikšno zmanjšanje obsega uradne razvojne pomoči, ki jo je manj razvitim državam namenilo 30 donatoric, združenih v Odboru za razvojno pomoč OECD. Slovenija je po preliminarnih podatkih v letu 2018 za uradno razvojno pomoč namenila 70,5 milijona evrov, kar znaša 0,16 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Beri dalje

Dogodki

404

Sorry, no posts matched your criteria