Prispevki

GSTIC

G-STIC 2019: Tehnološke rešitve za cilje trajnostnega razvoja

Konferenca G-STIC se bo osredotočila pomen tehnoloških rešitev za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Poudarek bo na oblikovanju načrtov na področju znanosti, tehnologije in inovacij, ki bodo vključevali za trg pripravljene celovite tehnološke rešitve za zagotavljanje trajnostnega razvoja.

Več informacij na https://2019.gstic.org/

SDGs

Neenakosti povezujejo revščino in podnebno krizo

Ljubljana, 24. 9. 2019 – SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč, se pridružuje klicu, da moramo – civilna družba, zasebni sektor, vlada, posamezniki – skupaj odločneje ukrepati za izpolnitev ciljev trajnostnega razvoja. Podnebje, revščina, neenakosti nasploh zahtevajo celo vrsto ukrepov za odgovorno ravnanje zasebnega sektorja, omilitev dolžniških razmerij in pravičnejšega razporejanja bogastva v svetu. Vse troje neposredno vpliva na učinkovitost in uspešnost držav ter celotne mednarodne skupnosti pri naslavljanju podnebne krize. Slovenija mora zato okrepiti svoje delovanje z dvigom sredstev za razvojno sodelovanje, zagotavljanjem skladnosti politik za razvoj in okrepljenim sodelovanjem med deležniki.

Srečanje voditeljic in voditeljev na Političnem forumu Združenih narodov na visoki ravni o trajnostnem razvoju, ki poteka 24. in 25. septembra 2019 kot delu 74. Generalne skupščine Organizacije združenih narodov, je tako prva priložnost, da ocenimo napredek pri izpolnjevanju ciljev trajnostnega razvoja na globalni ravni. Srečanje je tudi priložnost, da Slovenija mednarodni javnosti predstavi svoje ukrepe za uresničevanje zavez Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, ki je določila 17 temeljnih ciljev trajnostnega razvoja.

Poročilo OZN o trajnostnem razvoju še naprej nakazuje nadaljevanje trendov netrajnostne rabe naravnih virov in rasti emisij. Tudi Slovenija je po globalnem indeksu izpolnjevanja ciljev trajnostnega razvoja padla za štiri mesta, z osmega na dvanajsto. Poročilo o razvoju 2019 Urada za makroekonomske analize in razvoj prav tako ugotavlja, da se učinkovitost rabe virov in energije glede na zastavljene cilje “izboljšujeta prepočasi”, saj ostaja zaostanek za razvitejšimi državama ostaja. Isto velja tudi za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov.

“Slovenija mora povečati sredstva za izkoreninjenje revščine in lakote v svetu, za kar ima na voljo instrumente uradne razvojne pomoči in mehanizme razvojnega sodelovanja, ki bi jih s povečanjem sredstev lahko bolje, učinkoviteje in uspešneje uporabila. Pred svetom smo že leta 2005 obljubili in leta 2017 obljubo ponovili, da bomo za to namenili 0,33 % bruto nacionalnega dohodka do 2030, dosegli smo le 0,16 %. Takšno stanje zahteva poseg in jasne odločitve s strani vlade. Brez te odločitve bo Slovenija še naprej izgubljala na politični kredibilnosti,” pravi Albin Keuc, direktor platforme SLOGA. “Potrebujemo finančno podprt akcijski načrt za 0,33 %, potrebujemo okrepljeno delovanje za skladnost politik za razvoj na vladni ravni, ne moremo brez posvetovalnega procesa, v katerem bomo sodelovali vsi deležniki. Slovenija se mora premakniti iz čakalnice, če želi igrati vlogo, ki ji glede na človeške in naravne danosti gre.”

Ob Generalni skupščini Organizacije združenih narodov bo potekal tudi dialog o financiranju razvoja, ki bo poskusil odgovoriti, kako zagotoviti dovolj sredstev za pravičnejše in trajnostne družbe. Voditeljice in voditelji bodo morali odgovoriti, na kakšen način bodo okrepili boj zoper nezakonite finančne tokove (ki izčrpavajo šibkejše), zagotovili zadostna sredstva za izvajanje Agende 2030 in pariškega sporazuma o podnebju, ne da bi najšibkejše in najmanj odgovorne za stanje pahnili še v globljo dolžniško krizo. Civilna družba mora biti ob tem predvsem pozorna na delovanje zasebnega sektorja: na kakšen način in pod kakšnimi pogoji bo kapital prispeval k zmanjševanju razkoraka med potrebami in pomanjkanjem finančnim sredstev za izpolnjevanje ciljev trajnostnega razvoja. Delovati moramo preventivno, da ne bi prišlo do nenamenske raba javnih sredstev.

 

Dodatne informacije:  Albin Keuc, 041 749 468, albin.keuc@sloga-platform.org

 

Ce4SD Flag Disclaimer

globalactionweek

Globalni teden akcije – ideje za organizacijo akcij

Globalni teden akcije bo potekal med 20. in 27. septembrom 2019. SDG Watch Europe je pripravila toolkit za akcije, tako na socialnih omrežjih kot intervencije v javnem prostoru. “25. september 2019 bo četrta obletnica sprejetja Agende 2030. Leta 2015 so vlade podpisale zgodovinski sporazum za premik proti pravičnejšemu in trajnostnejšem svetu do leta 2030, preko Pariškega sporazuma in ciljev trajnostnega razvoja (CTR-jev). Te povezane agende imajo namen transformirati svet in nas postaviti na pot k pravični tranziciji.”

Beri dalje

SDG_Report-2019_SI

Slovenija pri doseganju globalnih ciljev letos padla na 12. mesto

Letošnje poročilo o doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 (SDG), ki sta ga konec junija izdalo združenje SDSN – Sustainable Development Solutions Network pod okriljem Organizacije združenih narodov (OZN) in fundacija Bertelsmann Stiftung, Slovenijo med 162 državami uvršča na 12. mesto, kar je štiri mesta slabše kot lani. Najbolje nam gre pri odpravi ekstremnih oblik revščine in dostopnosti do čistejših virov energije, najslabše pa pri odpravi lakote, zagotavljanju trajnostnih načinov proizvodnje in potrošnje, boju proti posledicam podnebnih sprememb ter pri ohranjanju morja in morskih virov.

Beri dalje

sdgaccountability

SDG Accountability Handbook: A Practical Guide for Civil Society

Mreža TAP (Transparency, Accountability & Participation) je pred kratkim objavila priročnik z naslovom SDG Accountability Handbook: A Practical Guide for Civil Society. Priročnik je vir za grajenje kapacitet za podporo civilni družbi, ki na nacionalni ravni spremlja odgovornost vlade za držanje obljub glede Agende 2030 in za boljše razumevanje specifičnih pristopov kako zahtevati odgovornost za Agendo 2030 od svojih držav ter vodenje skozi praktične korake, kako delati na izboljšanju odgovornosti države za cilje trajnostnega razvoja.

Beri dalje

enakost spolov

Enakost spolov

Enakost žensk in moških je opredeljena v mnogih mednarodnih in domačih dokumentih, z njo se ukvarjajo številne organizacije. Na ravni Organizacije združenih narodov je najpomembnejša Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, na ravni Sveta Evrope je poleg splošnih konvencij o človekovih pravicah pomembna še Konvencija o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, v Evropski uniji imamo kar nekaj direktiv, v Sloveniji pa je enakost spolov zagotovljena z Ustavo in številnimi zakoni – najsplošnejša sta Zakon o varstvu pred diskriminacijo ter Zakon o enakih možnostih žensk in moških. Enakost žensk in moških je pri nas na zakonodajni ravni na visoki ravni, žal pa na mnogih področjih vsakdanjega življenja še ne moremo govoriti o enaki udeležbi, zastopanosti in družbeni moči žensk in moškihBeri dalje

Dogodki

GSTIC

G-STIC 2019: Tehnološke rešitve za cilje trajnostnega razvoja

Konferenca G-STIC se bo osredotočila pomen tehnoloških rešitev za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. Poudarek bo na oblikovanju načrtov na področju znanosti, tehnologije in inovacij, ki bodo vključevali za trg pripravljene celovite tehnološke rešitve za zagotavljanje trajnostnega razvoja.

Več informacij na https://2019.gstic.org/