Altglas-Sammelstelle im Hafen Kleinhueningen in Basel, am 23. Juni 2006. (KEYSTONE/Gaetan Bally)  

Collecting point of recovered glass at the harbour Kleinhueningen in Basel on June 23, 2006. (KEYSTONE/Gaetan Bally)

Švicarji želijo do leta 2050 zmanjšati ogljični odtis

V Švici se bodo 25. septembra volivci odpravili na volišča, kjer bodo odločali o tem, ali naj Švica stopi na pot krožnega gospodarstva. Če bo predlog zelenih sprejet, bo Švica vključila trajnostno rabo naravnih virov v ustavo in s tem postala prva država na svetu, ki se bo zavezala, da bo do leta 2050 porabila toliko naravnih virov, kot jih predvideva ekološki odtis za življenje na enem planetu.

Švicarska pobuda poziva h krožni strategiji gospodarstva, vključno z uvedbo novih prepisov glede izdelkov ter spodbuja recikliranje, raziskave in inovacije.

Švica, država z omejenimi naravnimi viri, ima namreč velik ekološki odtis in je med tistimi državami, ki porabijo več kot v naravo vrnejo. Trenutno porabi skoraj štirikrat toliko naravnih virov kot jih lahko naravni sistemi regenerirajo. Če bi vsi na svetu živeli tako kot Švicarji, bi potrebovali kar 3,3 planete. Da bi zmanjšali porabo energije na en planet do leta 2050, bi Švicarji morali zmanjšati povprečni ekološki odtis za več kot dve tretjini, do največ 1,7 globalnega hektarja na osebo.

Nedavno preverjanje javnega mnenja je pokazalo, da bi več kot 60 odstotkov volivcev podprlo pobudo.

Izraz ogljični odtis (angleško »carbon footprint«) uporabljamo za ponazoritev količine izpustov ogljikovega dioksida (CO2) in drugih toplogrednih plinov (TGP), za katero sta odgovorna posameznik ali podjetje oziroma organizacija. Ogljični odtis torej lahko izračunamo za dejavnost, dogodke in izdelke ter posameznike (kalkulator za izračun ogljičnega odtisa za posameznike tukaj).

Da moramo do leta 2030 doseči trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in njihovo učinkovito rabo, govori tudi Agenda 2030 v 15 cilju trajnostnega razvoja.