Statistični urad je na Brdu pri Kranju pripravil celodnevno posvetovanje na temo podnebnih sprememb. “Državni Statistični urad in Statistično društvo Slovenije sta letošnji statistični dan posvetila tematiki podnebja. “Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi,” je v uvodnem nagovoru poudaril generalni direktor statističnega urada Bojan Nastav.“Krčijo se površine za pridelavo hrane, voda postaja vse bolj dragocena dobrina. Padajo temperaturni rekordi, ekstremni vremenski pojavi so stalnica, izginjajo ledeniki, temperature oceanov se dvigajo, viša se tudi morska gladina. Nazadnje je gorela Avstralija,” je poudaril Nastav.”
“Dodal je, da se statistiki zavedajo, kaj se dogaja v svetu. “Zavedamo se svoje vloge v družbi in pri spopadanju s podnebno krizo prevzemamo svoj del odgovornosti,” je poudaril. “Lahko pomagamo ‒ seveda kako drugače kot s podatki,” je spomnil. Pri tem se je zavzel za sodelovanje med vsemi, ki zagotavljajo podatke.”
“Govorci na statističnem dnevu so opozorili na številne podatke, ki vzbujajo zaskrbljenost. Kot je spomnila Renata Karba z nevladne organizacije Umanotera, je ogljični odtis povprečnega Slovenca leta 2017 znašal 8,4 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida. Povprečje v EU-ju isto leto je bilo 7,2 tone. Ob tem slovenski gozdovi, čeprav je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v EU-ju, iz ozračja odstranijo manj kot devet odstotkov nacionalnih izpustov ‒ ostalo je slovenski prispevek h globalnemu segrevanju ozračja.
Sloveniji do konca stoletja grozi do štiri stopinje Celzija višja povprečna temperatura ozračja. Zaradi dvigovanja morske gladine so ogrožene soline, Luka Koper, marine, ranljiva so vsa obmorska mesta. Padavin bo veliko, a ne bodo nujno na voljo v rastni dobi rastlin. “Če se bodo v svetovnem merilu nadaljevali veliki izpusti toplogrednih plinov, Slovenija čez nekaj desetletij ne bo več življenju prijazen prostor in vroča točka biotske raznovrstnosti, kot jo poznamo danes,” je opozorila.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je podčrtala pomen prilagajanja na podnebne spremembe, ki pa mora potekati z roko v roki z ukrepi blaženja. Doslej smo se v Sloveniji na vročino odzivali z nameščanjem klimatskih naprav, na pomanjkanje snega na smučiščih z umetnim snegom. “A vsaka klimatska naprava, ki omili vročino, pomeni višjo temperaturo v okolju in porabo energije. Tehnični sneg potrebuje vodo in energijo ‒ v Franciji za delovanje nekaterih smučišč v polnem obsegu potrebujejo eno jedrsko elektrarno. Tudi z namakanjem na načine, ki niso trajnostni, si delamo medvedjo uslugo,” je bila kritična. “Za zdaj smo šli pri prilagajanju mnogokrat v napačne smeri.””
Članek o statističnem dnevu v celoti najdete tukaj.
Vir: MMC RTV SLO