SUSA

Sprememba načina upravljanja s kmetijskimi površinami je nujna

Rodovitna obdelovalna zemlja ljudem daje moč in priložnost za preživetje na domačih tleh. V nasprotnem primeru so ljudje primorani k tveganim življenjskim odločitvam. Ob svetovnem dnevu boja proti dezertifikaciji in suši so strokovnjaki ponovno opozorili, da je sprememba načina upravljanja s kmetijskimi površinami nujna, če ne milijardi ljudem grozi, da se bodo na svoji zemlji borili za preživetje ali pa bodo zapustili svoj dom. Najbolj na udaru je seveda Afrika.

Rodovitne obdelovalne površine omogočajo ljudem dostojno preživetje na domačih tleh. Možnost obdelovanja teh površin ima zato osrednjo vlogo pri umirjanju migracij iz nerodovitnih kmetijskih območij na območja, ki so stabilna, varna in trajnostna; varuje ljudi pred tveganimi življenjskimi odločitvami.

Degradacija tal je na podeželju eden izmed ključnih dejavnikov, ki prisili ljudi k migracijam, so opozorili na Agenciji za okolje. Afrika je glede tega še posebej ranljiva, saj več kot 90 odstotkov afriškega gospodarstva temelji na naravnih virih, povezanih s podnebnimi dejavniki, takšno je na primer nenamakano kmetijstvo. Če ne spremenimo načina upravljanja s kmetijskimi površinami, se bo v naslednjih 30 letih več kot milijarda ljudi soočala s situacijo, ko bodo lahko izbirali le med tem, ali se na svoji zemlji borijo za preživetje ali pa odidejo in zapustijo svoj dom.

Število migrantov po vsem svetu se je v zadnjih letih močno povečalo. Iz 173 milijonov leta 2000 se je povečalo na 222 milijonov leta 2010 in 244 milijonov leta 2015. To povečanje kliče k reševanju nezadostne preskrbe s hrano, degradacije okolja, politične nestabilnosti in revščine. Odločitev za trajnostno upravljanje z rodovitnimi tlemi ponuja priložnosti za prihodek v sektorjih: kmetijstvo, prehranska industrija in turizem.

Povečanje količine pridelka in produktivnosti  na obdelovalnih površinah bo zagotovilo večjo prehransko  varnost  in  prihodek  tako  večjim kmetijskim  gospodarstvom  kot tudi manjšim,  revnejšim  kmetom.  To  bi  lahko  preprečilo nepotrebne  migracije  ljudi  in  zmanjšalo sedanje in  potencialne konflikte,  povezane s pomanjkanjem virov na degradiranih območjih.

V Agendi 2030 za trajnostni  razvoj je v drugem cilju trajnostnega razvoja, ki se osredotoča na odpravo lakoto zapisano:  do leta 2030 zagotoviti trajnostno pridelavo hrane in odporne načine kmetovanja, ki bodo prispevali k večji donosnosti in pridelavi ter k ohranjanju ekosistemov, omogočili boljše prilagajanje na podnebne spremembe, izredne vremenske pojave, sušo, poplave in druge nesreče ter postopno izboljšali rodovitnost tal in zemljišč.

17. junij je za svetovni dan boja proti dezertifikaciji in suši razglasila Generalna skupščina Združenih narodov leta 1994. Njegov namen je dvigniti ozaveščenost javnosti o problemih, povezanih z dezertifikacijo, in o skupnem mednarodnem prizadevanju na področju boja proti dezertifikaciji v državah, ki se soočajo s hudo sušo in/ali dezertifikacijo, še posebej v Afriki.

Foto: AP