sigi_stran

Social Institutions and Gender Index (SIGI) 2019

Razvojni center OECD pripravlja indeks socialnih institucij in spola, Social Institutions and Gender Index (SIGI), ki je meddržavno merilo diskriminacije žensk v družbenih institucijah (formalnih in neformalnih zakonih, družbene norme in prakse) v 180 državah po svetu. Slovenijo SIGI uvršča med države, kjer je raven diskriminacije v socialnih institucijah zelo nizka, najvišja raven diskriminacije pa je bila zaznana na področju diskriminacije v družini.

Diskriminatorne socialne institucije delujejo medpresečno v vseh življenjskih obdobjih žensk in deklic, omejujejo njihov dostop do pravičnosti, pravic in opolnomočenja ter podcenjujejo njihovo avtonomijo in sposobnost samostojnega odločanja o njihovih življenjskih odločitvah. Kot globlji razlogi za neenakost spolov, družbene institucije ohranjajo razkorak med spoli na področjih razvoja, kot so izobraževanje, zaposlovanje in zdravje, in ovirajo napredek proti socialni transformaciji na podlagi pravic, ki bi koristila tako ženskam kot moškim.

SIGI pokriva 4 dimenzije diskriminatornih družbenih institucij, razezajoč se čez najpomembnejša socio-ekonomska področja, ki vplivajo na življenje žensk: diskriminacija v družini, omejena fizična integriteta, omejen dostop do produkcijskih in finančnih virov in omejene civilne svoboščine. SIGI kvantificira diskriminatorne socialne institucije kot so neenake pravice pri dedovanju, poroke otrok, nasilje nad ženskami in neenakost pri pravicah do zemlje in lastnine. S profili 180 držav, klasifikacijo držav, edinstveno bazo podatkov in inovativnim simulatorjem SIGI zagotavlja močne dokaze za učinkovito naslavljanje diskriminatornih socialnih institucij, ki zadržujejo napredek na področju enakosti spolov in opolnomočenja žensk, ter daje možnost oblikovalcem politik, da prepoznajo možnosti za reforme politik in ocenijo njihove učinke na enakost spolov in socialne institucije.

Rezultati SIGI po državah so na voljo tukaj.

Profil Slovenije podrobno predstavlja stanje na področju diskriminacije v družini, omejene fizične integritete, omejenega dostopa do produkcijskih in finančnih virov, in civilnih svoboščin in ugotavlja sicer visoko raven enakosti pravic,  izpostavlja pa denimo vztrajne stereotipe o vlogi in odgovornosti žensk v gospodinjstvu, ki ženske še vedno zadržujejo v tradicionalnih vlogah žen in mater, odsotnost zakonodaje, ki bi specifično naslavljala spolno-pogojeno nasilje (zdaj v Kazenskem zakoniku in Zakonu o preprečevanju nasilja v družini), nekatere nezadovoljive prakse pri zaščiti žensk, žrtev nasilja,  neprimerne prakse pri obravnavi posilstev in drugo.