Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je objavila preliminarne podatke o uradni razvojni pomoči v letu 2018, ki kažejo na nekolikšno zmanjšanje obsega uradne razvojne pomoči, ki jo je manj razvitim državam namenilo 30 donatoric, združenih v Odboru za razvojno pomoč OECD. Slovenija je po preliminarnih podatkih v letu 2018 za uradno razvojno pomoč namenila 70,5 milijona evrov, kar znaša 0,16 odstotka bruto nacionalnega dohodka.

Medtem, ko je obseg uradne razvojne pomoči držav članic Odbora za razvojno pomoč realno padel za 2,7 odstotka, pa je najbolj zaskrbljujoč podatek, da se uradna razvojna pomoč najmanj razvitim državam zmanjšala za 3 odstotke, uradna razvojna pomoč afriškim državam pa za 4 odstotke. Skupno 153 milijard ameriških dolarjev uradne razvojne pomoči v letu 2018 (oziroma 149,3 milijarde, če bi uporabili metodologijo, ki je veljala do vključno leta 2017) predstavlja 0,31 odstotka seštevka bruto nacionalnega dohodka držav članic Odbora za razvojno pomoč, kar je znatno manj od ciljnega deleža 0,7 odstotka bruto nacionalnega dohodka. Pet članic Odbora za razvojno pomoč dosega ali presega ciljni delež, in sicer Danska, Luksemburg, Norveška, Švedska in Združeno kraljestvo.

Največji delež slovenske uradne razvojne pomoči tudi v letu 2018 predstavlja večstranska pomoč, ki je znašala 45,8 milijona evrov oziroma 65 odstotkov celotne uradne razvojne pomoči. Preostalih 35 odstotkov oziroma 24,7 milijona evrov predstavlja dvostranska razvojna pomoč, od tega 19,3 milijoni evrov za razvojno pomoč v ožjem pomenu, 2,3 milijoni evrov za humanitarno in postkonfliktno pomoč ter 3,1 milijon evrov za administrativne stroške.

V okviru večstranske razvojne pomoči največji del predstavljajo prispevki v proračun EU in v Evropski razvojni sklad, ki predstavljajo kar 85 odstotkov večstranske razvojne pomoči Republike Slovenije in so se glede na leto prej povečali za 5 odstotkov. Preostalih 15 odstotkov večstranske razvojne pomoči predstavljajo predvsem prispevki v Mednarodno združenje za razvoj (IDA), v sistem Organizacije združenih narodov ter prispevek za redno delovanje Centra za razvoj financ.

V okviru dvostranske razvojne pomoči največji delež predstavljajo oprostitve šolnin in štipendije za šolanje in študij dijakov in študentov iz partnerskih držav v Republiki Sloveniji (40 odstotkov). Sledijo projekti, katerih financiranje se je glede na leto prej povišalo za 26 odstotkov, namenski prispevki preko mednarodnih organizacij ter administrativni stroški.

Skupni obseg uradne razvojne pomoči se je v letu 2018 glede na leto prej nominalno povečal za 5 odstotkov, medtem ko v deležu bruto nacionalnega dogodka ostaja na enaki ravni. Ministrstvo za zunanje zadeve kot nacionalni koordinator mednarodnega razvojnega sodelovanja v sodelovanju z Ministrstvom za finance in drugimi resorji pripravlja akcijski načrt za postopno rast uradne razvojne pomoči Republike Slovenije, s katerim želi uresničevati zavezo, ki jo je Slovenija sprejela v okviru EU, in sicer, da si bo prizadevala do leta 2030 nameniti 0,33 odstotka bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoč, kar bi po aktualnih ocenah znašalo približno 237 milijonov evrov. Ministrstvo za zunanje zadeve upa, da bo akcijski načrt mogoče sprejeti še pred poletjem.

URP_1

URP_3 URP_2

Translate »