Slovenci glede prihodnosti EU nadpovprečno optimistični

Nacionalno poročilo standardne javnomnenjske raziskave Eurobarometer (EB92), izvedene jeseni 2019, kaže, da sta najpomembnejša izziva za Slovenijo po mnenju Slovencev zdravstveno in socialno varstvo (38 %) ter pokojnine (22 %). Kot najpomembnejša izziva za EU Slovenci izpostavljajo priseljevanje (53%) ter vse bolj okolje in/ali podnebne spremembe (27%). Isti področji so navedli tudi drugi Evropejci.
Večina Slovencev je glede prihodnosti EU nadpovprečno optimistična (69 %), slaba tretjina vprašanih (29 %) je črnogledih. V kar 25 državah članicah je delež vprašanih v splošnem optimističen (58 % EU28,   60 % EU27).

EU za Slovence po mnenju polovice vprašanih pomeni zlasti prosti pretok ljudi, blaga in storitev kjerkoli v EU. Na drugo in tretje mesto so postavili skupno valuto evro (47 %) in mir (36 %). Te tri odgovore so tako Slovenci kot vprašani v celotni EU najpogosteje navedli tudi kot največje dosežke Unije. Da bi se moralo več odločitev sprejemati na ravni EU, meni 65 % vprašanih Slovencev, kar je več od evropskega povprečja (54 % EU28, 55 % EU 27). Je pa Slovenija med članicami, ki izražajo najmanj zaupanja v moč glasu v EU v svetu (62 % pritrditev).

Z delovanjem demokracije v EU je zadovoljna več kot polovica Slovencev (54 %). Podobno v povprečju menijo tudi drugi Evropejci. Več kot tri četrtine Slovencev se počuti državljane EU (76 %), kar je nekoliko več kot ostali Evropejci (70 % EU28, 72 % EU27).

Največji delež Slovencev (44 %) EU pripisuje pozitiven ugled, nevtralno nanjo gleda nekoliko manj vprašanih (39 %), negativni ugled pa ima povezava pri manjšini Slovencev (16 %). Pri vprašanju zaupanja v institucije tako Slovenci kot Evropejci v povprečju mnogo bolj zaupajo evropskim kot nacionalnim institucijam (institucijam EU zaupa 46 % Slovencev, vladi RS 31 %, državnemu zboru pa le 26 %).

Eurobarometer je jeseni 2019 ugotavljal tudi podporo posameznim evropskim pobudam. O ključnih ukrepih evropskega zelenega dogovora Slovenci in Evropejci razmišljajo dokaj podobno: najpomembnejši so jim boj proti plastičnim odpadkom in ukrepi proti uporabi plastike za enkratno uporabo (55 % Slovencev, 53 % Evropejcev) ter razvoj obnovljivih virov energije (54 % Slovencev in Evropejcev).

Slovenci izražajo večjo podporo predstavljenim evropskim pobudam kakor v povprečju ostali državljani EU, pri čemer najbolj zavzeto podpirajo tiste, ki jih tudi sicer povezujejo s podobo Unije: prosto gibanje državljanov za delo, študij in življenje znotraj EU (88 % za, 9 % proti), na drugem mestu je gospodarska in monetarna unija z enotno valuto (87 % za, 9 % proti), na tretjem pa ukrepi za izboljšanje enakosti spolov na delovnem mestu (83 % za, 11 % proti). Najmanj, a še vedno dve tretjini vprašanih, bi jih podprlo nove ukrepe za skupen evropski azilni sistem (67 % za, 25 % proti).

Jesenska javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena novembra in decembra 2019 in je v Sloveniji zajela 1007 oseb. Rezultati na ravni EU so tokrat navedeni na dva načina, z vključenimi rezultati iz Združenega kraljestva (EU28), ki je bilo v času raziskave še država članica EU, ter za povprečje EU po 31. 1. 2020 – 27 držav članic brez Združenega kraljestva (EU27).

Celotno nacionalno poročilo najdete tukaj