Stalisce_migracije

SLOGA pred oktobrskim srečanjem Evropskega sveta predsedniku vlade posredovala stališča glede migracijske politike EU in sodelovanja s tretjimi državami

Platforma SLOGA je pred srečanjem Evropskega sveta dne 18. oktobra 2018, na katerem so voditelji držav članic Evropske unije (EU) razpravljali o ključnem vprašanju pristopa EU k področju migracij in razvoja, v sodelovanju s krovno organizacijo Evropskim združenjem nevladnih organizacij za pomoč in razvoj (European NGO Confederation for Relief and Development – CONCORD) oblikovala stališča ter predloge glede migracijske politike EU in sodelovanja s tretjimi državami ter jih posredovala predsedniku Vlade Republike Slovenije Marjanu Šarcu.


Evropske nevladne in civilnodružbene organizacije, ki delujemo na področjih trajnostnega razvoja ter globalne pravičnosti, voditelje držav članic EU pozivamo k zagotavljanju pozitivnih učinkov EU tako za najrevnejše in najbolj ogrožene na svetu kot za državljane EU. Ponovno poudarjamo pomen trajnostnega razvoja in zavez Slovenije na področju izkoreninjenja revščine, odprave neenakosti ter diskriminacije, omogočanja varnih in zakonitih migracij ter miroljubnih in vključujočih družb. V vse bolj zahtevnem globalnem kontekstu evropske države pozivamo, da sodelujejo pri oblikovanju učinkovitega pristopa k razvojni politiki in migracijam, ki temelji na človekovih pravicah. Zato vas pozivamo, da na tem srečanju zagotovite, da EU še naprej oblikuje in izvaja politike, ki temeljijo na skupnih evropskih vrednotah človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakopravnosti ter pravne države, ki so predpogoji za trajnostni razvoj.

  • Migracijska politika EU in iskanje ter reševanje (Search and Rescue)
    Po podatkih Mednarodne organizacije za migracije (International Organization for Migration – IOM) in Visokega komisarja Združenih narodov (ZN) za begunce (United Nations High Commissioner for Refugees – UNHCR) je od januarja do oktobra 2018 v Sredozemlju zabeleženih 1.783 smrti migrantov, število smrtnih primerov je močno naraslo od junija. Presenetljivo je, da so v teh razmerah nekateri evropski voditelji zmanjšanje števila migrantov, ki v Evropo prihajajo po morju, označili kot »uspeh«. Pomanjkanje varnih in zakonitih poti v Evropo ljudi prisili, da morsko pot prečkajo v izredno nevarnih čolnih.Kriminalizacija nevladnih organizacij za iskanje in reševanje ter njihovega delovanja sta postala pomemben kazalnik krčenja civilnodružbenega prostora v EU. V Italiji, Grčiji in na Malti, ki jih neregularni prihodi preko Sredozemskega morja najbolj prizadenejo, nacionalni organi sprejemajo tovrstne ukrepe, vključno z zaseganjem ladij ter uvedbo kazenskih postopkov zoper dejavnosti nevladnih organizacij, ki na morju rešujejo življenja migrantov.

    Evropski svet pozivamo, naj se zaveže k uporabi plovil za iskanje in reševanje izključno z namenom reševanja življenj ter ne za namene mejnega nadzora. Države članice EU tudi pozivamo, naj zagotovijo, da lahko civilnodružbene organizacije izvajajo humanitarne aktivnosti in delujejo v varnem ter vključujočem okolju pri zagotavljanju varnega sprejema migrantov v skladu z mednarodnim pravom človekovih pravic in pomorskim pravom ter z Deklaracijo ZN o zagovornikih človekovih pravic. Dolžnost reševanja življenj na morju in spoštovanja pravice do življenja je dolžnost držav članic EU; mednarodnopravnim obveznostim se ni moč izogniti v nobenih okoliščinah.

    Evropske razvojne nevladne organizacije smo zelo zaskrbljene nad predlogom nadzorovanih centrov in platform za izkrcanje. Glede na počasen napredek pri prenovi t. i. Dublinskega sistema predlog platform za izkrcanje ne bo presegel izziva »deljene odgovornosti« glede beguncev in migrantov v Evropi. Osrednji namen teh centrov in platform bo razlikovanje med migranti ter begunci. Identifikacijski postopki morajo vedno varovati človekove pravice, spoštovati načelo nevračanja in upoštevati posameznikove razloge za iskanje azila, kot je preganjanje na podlagi vere, spolne identitete ter spolne usmerjenosti ali pripadnosti manjšini. Zato Evropski svet pozivamo k zagotovitvi enakopravne delitve odgovornosti med državami članicami EU in spoštovanju zakonite potrebe prosilcev za azil ter pravico ljudi v občutljivih razmerah po zaščiti.

    Evropski svet pozivamo k vzpostavitvi več varnejših in zakonitih migracijskih poti, zlasti za posameznike, ki ne ustrezajo interpretaciji Ženevske konvencije iz leta 1951 ter s tem povezanih meril za preselitev, kot so posamezniki, ki bežijo zaradi lakote, naravnih ali podnebnih nesreč ali gospodarske krize. To je bistveno za zagotavljanje spoštovanja temeljnih pravic in za preprečevanje smrti na mejah. V nedavnih sklepih z dne 28. junija 2018 je Svet EU potrdil, da je treba izvajati celovit pristop, vendar tega pristopa še ni zaznati v politikah. Zlasti niso bili sprejeti nobeni ukrepi za omogočanje več zakonitih poti.

  • Sodelovanje s tretjimi državami, zlasti v evro-sredozemski regiji
    Odgovornost reševanja življenj na morju je odgovornost vseh vlad obalnih držav, ki pa bi morale uskladiti svoja prizadevanja. Vendar takšno usklajevanje ne bi smelo biti uporabljeno za zmanjševanje lastne odgovornosti in odgovornosti EU do ljudi v stiski. Nekatere severnoafriške države, ki jih podpira EU, ne zagotavljajo in varujejo pravic svojih državljanov, kaj šele pravic beguncev in migrantov. EU in njene države članice ne smejo sklepati dogovorov s tretjimi državami, ki bi lahko posledično pomenili nehumano obravnavo migrantov ter beguncev; iskati je treba načine za izboljšanje odgovornosti, demokracije in spoštovanja človekovih pravic v teh državah.Evropski svet pozivamo, naj vlaga v krepitev zaščite in demokratičnega prostora v evro-sredozemski regiji, ne pa krepi podporo vladam, ki kršijo konvencije o človekovih pravicah ter ogrožajo begunce, migrante in organizacije civilne družbe, ki tem zagotavljajo podporo.

    Evropski svet tudi pozivamo k zagotavljanju, da so ljudje, rešeni na morju, nato pripeljani v najbližje varno pristanišče, kot določa pomorsko pravo, in ne vrnjeni v nevarne države.

EU sredstva razvojnega sodelovanja preusmerja v namene upravljanja migracij. Ob srečanju Evropskega sveta nevladne organizacije opominjamo države članice EU, da se financiranje, namenjeno razvojnemu sodelovanju s tretjimi državami, ne sme preusmeriti za ukrepe nadzora nad migracijami in politike vračanja. Nasprotno, EU in njene države članice si morajo še naprej prizadevati za zmanjšanje revščine ter da pri zagotavljanju razvoja ne bomo nikogar pustili zadaj.

Sklepi Evropskega sveta z dne 18. oktobra 2018 ponovno poudarjajo celovit pristop EU k migracijam, vendar vprašanj iskanja in reševanja na morju ter kriminalizacije delovanja organizacij na tem področju, ki preprečujejo smrti na mejah EU, ne naslavljajo, prav tako nadalje ne obravnavajo predloga vzpostavitve nadzorovanih centrov in platform za izkrcanje ali sodelovanja s tretjimi državami.