11221881_10153515451560638_3642422569982900365_n

Skuhna Talk o pozitivnih vidikih migracij

Na  tokratnem Skuhna Talk-u so govorniki obravnavali pozitivno plat migracij. Zadnje čase smo namreč priča medijskim podobam, ki v javnosti kriminalizirajo migrante in jih prikazujejo zgolj kot problem. Migracije imajo lahko pozitivne demografske, socialne in gospodarske posledice tako za države izvora kot za države prejemnice ter za migrante same. Za povečevanje pozitivnih učinkov migracij in prispevanje k razvoju vseh morajo države ustvarjati pogoje, ki omogočajo, da migranti lahko izkoristijo in udejanjijo svoje sposobnosti ter potenciale. Hkrati je potrebno tudi spregovoriti o vzrokih za migracije. Za govorniško mizo so se zvrstili Aigul Hakimova (Protirasistična fronta brez meja), Alex Mugabe (Zavod Voluntariat), Franci Zlatar (Slovenska filantropija) in Max Zimani (Zavod Global). Pogovor je povezal Albin Keuc (SLOGA).

Veliko pozonosti so govorci namenili vprašanju integracije migrantov v novo okolje. Alex Mugabe je pri tem izpostavil pomembnost ravnotežja med zahtevami in potrebami migrantov kot tudi širše družbe, medtem, ko je Franci Zlatar izpostavil integracijo kot dvosmerni proces. Tako kot se migranti prilagodijo novim kulturam, mora tudi družba prejemnica sprejeti del kultur(e) migrantov. Ravno zato dandanes težko govorimo o pravi integraciji v Evropi. Proces integracije pa bo po ocenah govorcev še toliko bolj pomemben v času sprejemanja beguncev v Evropsko unijo. V luči tega je potreben več kot zgolj humanitaren odziv držav na vedno večje število beguncev. Vedno več sredstev in pozornosti je tako potrebno nameniti boljšim zaposlitvenim priložnostim, možnostim učenja lokalnega jezika, dostopa do neprofitnih stanovanj itd.

Čeprav imajo migracije dandanes negativni prizvok pa so se vsi sodelujoči strinjali, da je veliko več pozitivnih posledic migracij. Max Zimani je med njimi izpostavil ekonomske prednosti, demografske prednosti v luči staranja prebivalstva v Evropi, socio-kulturno raznolikost, ki razbija monotonijo družbe itd. Velik problem pa vidi v pomanjkanju izpostavljanja teh posledic v slovenskem izobraževalnem sistemu, ki je v tem primeru zastarel in temelji na stereotipnem pojmovanju sveta.