child

Razmišljanje: Temna stran sladkega greha

Avgusta smo izvedli mladinsko izmenjavo, na kateri smo z udeleženci spoznavali industrijo pridelave, predelave in prodaje kakava ter izdelkov iz njega. Kljub kratkemu času, ki smo ga preživeli skupaj, je večina mladih z izmenjave odšla z več vprašanji, kot je nanjo prišla, z nekaj odgovori ter veliko motivacije, da kaj spremenijo pri sebi in morda po svojih močeh tudi poskusijo nasloviti sistemsko. Zakaj več vprašanj in zakaj ne več odgovorov? Morda zato, ker stvari niso enoznačne in jim ne moremo najti učinkovitega odgovora. Poglejmo, zakaj.

Kakav je precej zahtevna rastlina z zelo zanimivimi lastnostmi. Rase oziroma obrodi čez vse leto in na istem steblu lahko najdemo tako cvetove kot zrele stroke, ki jih je potrebno nenehno spremljati, negovati in obirati. Rase v vlažni klimi sredi ostalih dreves, ki mu nudijo senco za zaščito. Najdemo ga v pasu 20° severno in južno od ekvatorja, kjer se letne padavine gibljejo med 1000 in 2500 mm.[6] Vročina, visoka vlažnost in zadostna količina padavin predstavljajo ugodne pogoje za rast, kar pa pomeni, da ker s klimatskimi spremembami prihaja do odstopanj, to negativno vpliva na uspevanje rastline. Manj pridelka, manj zaslužka za pridelovalce kakava.

Da bi preprečili zmanjševanje pridelka in kakavovec zaščitili pred boleznimi in zajedavci (ki imajo v takšnih pogojih odlično priložnost za razvoj), se kmetje poslužujejo za okolje in zdravje škodljivih škropiv, insekticidov, pesticidov, gnojil in fungicidov. Zaradi nizkih dohodkov od prodaje kakava in navadno nizke stopnje ozaveščenosti in informiranosti so kmetje primorani poseči po poceni škropivih, ki so jim na voljo. Nekateri med njimi so tudi prepovedani zaradi negativnih vplivov na človekovo zdravje (hormonski motilci, kancerogene snovi ipd.) ter kakovost pitne vode.[2][6] Nevarnost za okolje predstavlja tudi izsekovanje gozdov v namene drugih oblik industrije (na primer rudarjenje) in kmetovanja (palmovo olje).[4][6]

cacao-close-up-cocoa-50707

Poleg tega, da je delo na plantažah težko in zahteva nenehno delo, so kmetje podvrženi gibanju cen kakava na trgu. Več kot 70 % kakava pridelajo v državah Zahodne Afrike, kljub temu, da rastlina izvorno prihaja iz Južne in Srednje Amerike. Med njimi je daleč največja pridelovalka Slonokoščena obala, na drugem mestu je Gana. Za Slonokoščeno obalo pomeni trgovina s kakavom okrog 40 % prihodkov,[1][2][3] kar pomeni, da v veliki meri sloni na tej obliki kmetovanja. Globalno gledano več kot 90 % kakava pridelajo majhni kmetje, katerih zemljišče v povprečju obsega le 4,8 hektarje (približno 4 nogometna igrišča); povedano drugače, od njega je odvisnih ca. 5,5 milijonov majhnih kmetov oz. 14 milijonov ljudi.[6] Povprečno dnevni zaslužek plantažnega delavca znaša manj kot 1,25 USD, kar je pod absolutnim pragom revščine, ki ga je Svetovna banka oktobra 2015 postavila na 1,90 USD.[7] Zaradi visokih stroškov delovne sile in izjemno nizkih prihodkov sta se v državah pridelovalkah razbohotila trgovina z ljudmi in otroško delo.

Zaradi neizsledljivosti in nezmožnosti zajetja trgovine z otroki se njihovo število povečuje, kljub obljubam in nameram držav pridelovalk, da bodo problem do leta 2020 drastično zmanjšale ali odpravile. Po nekaterih podatkih se samo v Gani in na Slonokoščeni obali število otroških sužnjev, ki za svoje delo ne prejemajo plačila, giblje okrog 2,1 milijona, vendar je zaradi nepreglednosti skoraj nemogoče oceniti, kolikšno je realno število. Otroke tihotapijo čez mejo sosednjih držav (Burkina Faso, Mali, Togo, Benin in druge), nekatere družine zaradi bede prodajo otroke tihotapcem, da bi si zagotovile pogoje za preživetje. Otroško suženjstvo krši osnovne otrokove in človekove pravice, kar je ena glavnih osnov za pregon.[6][8]

Trgovina s kakavom ni vedno bila tako nepravična do pridelovalcev, v 80. letih prejšnjega stoletja je bil kos pogače za pridelovalce bistveno večji in je znašal okrog 16 %. Danes je podoba deleža udeležencev v trgovini s kakavom približno takšna:

  • pridelovalci kakava – 6,6 %
  • prevozniki in trgovci – 2,1 %
  • predelovalci – 7,6 %
  • davki in marketing – 4,3 %
  • proizvajalci čokolade – 35,2 %
  • prodajalci – 44,2 %[6]

Delež, ki ga od trgovine s kakavom prejmejo pridelovalci, se je zmanjšal na račun velikih korporacij, pridelovalk čokolade, in prodajalcev. Korporacije, kot so Mars Wrigley (največja), Mondelez International, Hershey Co, Nestlé SA, Meiji Co Ltd in Ferrero Group, si lastijo več kot dve tretjini dobička od trgovine s kakavom, s špekulacijami na trgu pa dosegajo nihanje cen kakava, kar posledično najbolj občutijo ravno pridelovalci.[5][6] V luči tega sta se junija letos največji pridelovalki kakava, Gana in Slonokoščena obala, izpogajali za najnižjo odkupno ceno za kakav, ki ostaja nespremenjena ne glede na gibanja na trgu, kar je gotovo premik na bolje.[9]

adult-bar-chef-1397514

Najpogostejše vprašanje na mladinski izmenjavi je bilo, kaj lahko kot posamezniki naredimo. Spoznavanje ne le industrije s kakavom, temveč tudi drugih (na primer banane in tropsko sadje, bombaž, kava, čaj), lahko posameznika navda z neprijetnimi občutki, obupom, zmedenostjo, nemočjo in odporom. Morda je vredno omeniti, da imamo kot potrošniki v rokah malo moči in se težko zoperstavimo kolesju kapitalizma. Kljub temu pa lahko dobrine, ki jih uvozimo na Zahod, pričnemo dojemati kot luksuz, ki ga zares ne potrebujemo in ne kot nekaj vsakdanjega in samoumevnega, cenovno dostopnega in stvar, ki nam nekako »pripada.«

Maruša Samobor Gerl,  Zavod Voluntariat

Viri:
[1]    The Observatory of Economic Complexity
[2]    Ways to Cap: Cocoa production in Ivory Coast and the challenge of sustainability
[3]    Business Day: Cocoa exports under threat due to tremors in Ivory Coast’s banking system
[4]    Opinion Front: These are 10 Most Traded Commodities in the World
[5]    International Cocoa Organization: The Chocolate Industry
[6]    Focus: Grenko-sladka čokolada
[7]    Wikipedia: Poverty Threshold: Absolute poverty and the Intrenational Poverty Line
[8]    MsKandyrose: Documentary. The Dark Side Of Chocolate (video)
[9]    Africa News: Cocoa industry stakeholders accept price dictated by Ghana, Ivory Coast


Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

Logo MRSLOGO BARVNI RGB_belo ozadje_TRAJNOSTNO_LOKALNO_GLOBALNOlogo_Sloga1