Otrok je otrok, ne glede na morebitne osebne okoliščine ali ranljivosti. Vsem otrokom je treba zagotoviti ustrezne življenjske pogoje, ki spodbujajo njihov razvoj in dobrobit. Četudi kljub tem premisam sistemske spremembe za krepitev varstva otrokovih pravic terjajo precej časa, so koraki, kot je ratifikacija Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev, zelo pomembni. Krepitev varstva otrokovih pravic pomembno prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, saj zagotavlja višje standarde zaščite ranljivih skupin otrok, vključno z migrantskimi in begunskimi otroki.
Slovenija je v letošnjem letu storila pomemben korak naprej pri varstvu otrokovih pravic, in sicer je ratificirala Izbirni protokol h Konvenciji o otrokovih pravicah o postopku sporočanja kršitev. Naša država je leta 2011 tvorno prispevala k oblikovanju tega Izbirnega protokola in ga je podpisala že leta 2012, vendar se je ratifikacija dokumenta, s čimer bi se zavezala k uresničevanju določb protokola, zataknila v medresorskem usklajevanju (protokol je sicer stopil v veljavo leta 2014). Kljub prizadevanjem resornega ministrstva in intenzivnim zagovorniškim aktivnostim nevladnih organizacij je bil protokol ratificiran marca letos.
In kaj prinaša izbirni protokol? Vzpostavlja mednarodni pritožbeni postopek za kršitve otrokovih pravic: otrokom, ki prihajajo iz držav pogodbenic protokola in ki menijo, da so jim kršene pravice, omogoča, da se pritožijo neposredno Odboru Združenih narodov (ZN) za otrokove pravice, če rešitve niso našli na nacionalni ravni. Pritožbeni mehanizem tako dopolnjuje nacionalne pritožbene mehanizme.
Krepitev varstva otrokovih pravic pomembno prispeva k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, saj zagotavlja višje standarde zaščite ranljivih skupin otrok, vključno z migrantskimi in begunskimi otroki. V času, ko zaskrbljeno sledim(o) informacijam o ločevanju migrantskih otrok od njihovih staršev na drugi strani Atlantika – mimogrede, čeprav je Konvencija o otrokovih pravicah najširše ratificiran mednarodnopravni dokument s področja človekovih pravic, med pogodbenicami ni Združenih držav Amerike – in prebiramo v letnem poročilu Visokega komisariata ZN za begunce, da je bilo v preteklem letu prisilno razseljenih rekordnih 68,5 milijonov oseb; več kot polovico (52 %) beguncev predstavljajo otroci, od tega je bilo skoraj 174.000 otrok brez spremstva; je vsak korak v smeri višjih standardov še kako pomemben. Na Pravno-informacijskem centru nevladnih organizacij, ki deluje tudi na področju azila in beguncev, smo v preteklih dveh letih kot implementacijski partner UNICEF-a intenzivneje spremljali uresničevanje pravic migrantskih otrok, posebej mladoletnikov brez spremstva, v Sloveniji. Nevladne organizacije na številnih področjih zaznavamo priložnosti za izboljšave pri oskrbi in zaščiti migrantskih otrok v Sloveniji, od sistemske rešitve nastanitve otrok brez spremstva, ki je trenutno v pripravi, do krepitve individualnega pristopa k oskrbi (migrantskih) otrok (brez spremstva), umanjkajo prehodni ukrepi ob prehodu v polnoletnost, zelo visok delež otrok brez spremstva zapusti Slovenijo. Med ukrepi na področju izobraževanja so bile pripravljene smernice za postopno vključevanje migrantskih otrok v izobraževanje, kar zajema pripravljalnico in uvajalnico, v prihodnje pa bo potreben razmislek tudi o podpori vrtcem pri vključevanju migrantskih otrok. Vključujoče izobraževanje mora namreč upoštevati potrebe najranljivejših otrok, med katerimi so tudi migrantski in begunski otroci, kot določa 4. cilj trajnostnega razvoja o kakovostnem izobraževanju.
Cilji trajnostnega razvoja obljubljajo, da ne bodo nikogar pustili zadaj. Konvencija o otrokovih pravicah nalaga obveznost, da je otrok obravnavan predvsem kot otrok, ne glede na specifične okoliščine ali ranljivosti, kot je pravni status v državi. Pritožbeni mehanizem, ki ga vzpostavlja t. i. tretji izbirni protokol h konvenciji, omogoča možnost preverjanja, ali je država ali drugo telo v dani situaciji dejansko ravnalo v otrokovo največjo korist – kar je osrednje vodilo pri obravnavi otrok, ki pa je lahko v kompleksni situaciji zelo izmuzljiv koncept. Z ratifikacijo tretjega Izbirnega protokola h Konvenciji o otrokovih pravicah je Slovenija pritrdila prepoznavanju otrok kot polnomočnih nosilcev pravic, okrepila svoja nacionalna pravna sredstva, okrepila svojo zavezo k uresničevanju otrokovih pravic.
Seveda si želimo in prizadevamo, da bo primerov za uporabo tega pritožbenega mehanizma čim manj; z zagotavljanjem vseh pravic vsem otrokom bomo zagotovili trajnostno prihodnost za vse.
Adriana Aralica, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij
Razmišljanje je nastalo v okviru projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve.
Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.
