Razmere za civilno družbo na Madžarskem in Poljskem zaskrbljujoče

Na skrajnem vzhodnem bloku Evropske unije je politični populizem na oblasti in vlada tako, da se zdi Bruslju potrebno proti njemu uperiti grožnjo pravnih ukrepov. Evropska komisija je Poljsko, Madžarsko in Češko, ker ne sodelujejo pri premeščanju beguncev iz Italije in Grčije napotila na sodišče Evropske unije. Proti Madžarski je začela celo več postopkov tudi zaradi zakona o nevladnih organizacijah, ki se financirajo iz tujine in univerzah, ki nimajo sedeža v Evropski uniji.
Ukrepa madžarske vlade omejujeta delovanje nevladnih organizacij in univerz, zato po mnenju Bruslja kršita Evropsko zakonodajo.

»Če bo treba, bomo te kršitve poslali tudi v obravnavo sodišču, saj gre za kršitve evropske zakonodaje. Kot varuhi Pogodbe o Evropski uniji moramo skrbeti, da članice Unije izvajajo evropsko zakonodajo,« je povedal Frans Timmermans, podpredsednik Evropske komisije.

Vladna kampanja ima za številne nevladne organizacije, ki Madžarom pomagajo na različnih področjih, negativne posledice.

»Javnomnenjske raziskave kažejo, da so ljudje začeli verjeti napadom na te organizacije, čeprav jih večina v resnici dela in pomaga ljudem, ki imajo stanovanjske in druge težave, ob katerih jim vlada ne pomaga,« je pojasnila Dόra Papp iz fudnacije Krétakör.

Najpogostejši odziv med ljudmi je malodušje. »Madžare najbolje srbi, da njihove vsakdanje težave ne bodo rešene. Vidimo, kako se odzivajo na korupcijske škandale. Sploh ne govorijo več o njih ali protestirajo na ulici, saj so prepričani, da njihov boj nima nobenega učinka,« je še dodala Pappova.

Na Poljskem je družba po drugi strani globoko razdeljena, dialog pa skoraj ni mogoč. »Na Poljskem ni platforme, ki bi povezala družbo. So mediji, ki podpirajo vlado, in mediji, ki ji nasprotujejo. Nasprotna pola družbe ne moreta nikjer razpravljati o spornih vprašanjih, meni Barbara Grabowska-Moroz, Helsinška fundacija za človekove pravice.

Za Bruselj je poljska reforma sistematična grožnja vladavini prava. »Začelo se je s sodiščem, sledilo je tožilstvo. Zdaj je generalni državni tožilec pravosodni minister, torej politik, ki lahko ukazuje vsem tožilcem v državi pri vsaki preiskavi. Najprej so se lotili medijev, zdaj so na vrsti nacionalni svet za pravosodje in vrhovno sodišče,« je pojasnila Grabowska-Morozova. A poljski parlament je zakonske spremembe potrdil z veliko večino.

Mojca Širok, Globus, RTV

Oglejte si prispevek v oddaji Globus na Televiziji Slovenija in razpravo z dr. Kovačičem o tem, kakšna bo Evropa čez pet let ob takšnem vodenju.


Eu for citiyenMore Democracy for More Europe – project supported by EU – Education, Audiovisual and Culture Executive Agency.