unicef_report

Prvo globalno poročilo UNICEF-a o izobraževanju v zgodnjem otroštvu: 175 milijonov otrok ni vključenih v predšolsko vzgojo

Kot poroča UNICEF Slovenija, je UNICEF v svojem prvem globalnem poročilu, ki je posvečeno izobraževanju v zgodnjem otroštvu, ugotovil, da približno polovica otrok v predšolski dobi na svetovni ravni – ni vključenih v predšolsko vzgojo, zaradi česar so prikrajšani za ključne priložnosti za razvoj in že v zgodnjem otroštvu v neenakem položaju v primerjavi z vrstniki v razvitih državah. V državah z nizkimi prihodki je namreč v predšolsko vzgojo vključen le 1 od 5 otrok. 

Poročilo z naslovom »A World Ready to Learn: Priritizing quality early childhood education« (Svet, pripravljen na učenje: Prednost kakovostni predšolski vzgoji) ugotavlja, da je pri otrocih, ki so vsaj eno leto vključeni v predšolsko vzgojo, bolj verjetno, da bodo razvili ključne veščine, potrebne za uspeh v šoli, in hkrati manj verjetno, da bodo ponavljali razrede ali opustili šolanje, zaradi česar bodo sposobni prispevati k uspešni družbi in gospodarstvu, ko odrastejo.

Pri otrocih, ki so vključeni v predšolsko vzgojo je več kot dvakrat bolj verjetno, da bodo uspešni pri zgodnjem opismenjevanju in matematičnih spretnostih, kot pri otrocih, ki niso vključeni v zgodnje učenje. V Nepalu, na primer, so bili otroci, vključeni v predšolsko vzgojo, 17-krat bolj uspešni pri zgodnjem opismenjevanju in matematičnih spretnostih v primerjavi z vrstniki, ki te možnosti niso imeli. V državah, kjer je več otrok vključenih v predšolsko vzgojo, bistveno več otrok dokonča osnovno šolo in doseže minimalne kompetence tako pri branju kot pri matematiki do zaključka osnovne šole.

Premoženje gospodinjstva, stopnja izobrazbe matere in geografska lega so med ključnimi dejavniki za vključenost v predšolsko vzgojo. Največji odločilni dejavnik pa je brez dvoma revščina.

Vpliv revščine: V 64 preučevanih državah je verjetnost, da bodo najrevnejši otroci vključeni v programe zgodnjega izobraževanja kar 7-krat manjša kot pri otrocih iz najpremožnejših družin. Razlike med revnimi in bogatimi so v nekaterih državah še večje. Tako je, na primer, v Republiki Severni Makedoniji verjetnost, da so otroci iz najpremožnejših družin vključeni v predšolsko vzgojo kar 50-krat večja kot pri otrocih iz najrevnejših družin.

Vpliv konfliktov: Več kot dve tretjini predšolskih otrok v 33 državah, ki so jih prizadeli konflikti ali naravne nesreče, ni vključenih v programe predšolske vzgoje. Vendar ima predšolsko izobraževanje največ koristi prav za otroke v kriznih razmerah. Pomaga jim premagati travme, ki so jih doživeli, vzpostavlja vsakdanjo rutino, omogoča varno mesto za učenje in igro ter ponuja priložnost za izražanje čustev.

Vpliv izobrazbe matere: V državah z razpoložljivimi podatki je pri otrocih, rojenih materam z zaključeno srednješolsko izobrazbo ali višjo stopnjo, skoraj petkrat bolj verjetno, da bodo vključeni v predšolsko vzgojo kot pri otrocih, katerih matere so končale samo osnovno izobraževanje ali nimajo formalne izobrazbe.

Slovenija: Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije so javni izdatki za formalno izobraževanje v 2017 predstavljali 4,8 % BDP. Podatki o strukturi izdatkov za izobraževalne ustanove po ravneh izobraževanja kažejo, da so v istem letu javni izdatki za predšolsko vzgojo za otroke iz drugega starostnega obdobja znašali 11 %, kar je podobno kot v drugih evropskih državah ter državah Srednje Azije.

Več o poročilu na spletni strani UNICEF Slovenija.

Vir: UNICEF Slovenija