Projekt »Tudi ti si globalni sosed« se izvaja v evropskem letu za razvoj 2015, katerega cilj je državljanom približati mednarodno razvojno sodelovanje EU ter prikazati dejanski in trajnosten pomen v svetu.
Kaj pomeni razvojno sodelovanje in kdo ter kako ga izvaja? Zakaj je razvojno sodelovanje pomembno? Kakšni so rezultati razvojnega sodelovanja in kako je k temu pripomogla EU ter njene države članice? Namen projekta »Tudi ti si globalni sosed« je naslavljati ta vprašanja, razbijati mite in predsodke, ki spremljajo te teme, ter prispevati h globalni solidarnosti.
Dodatne informacije o projektu
Naslov projekta: ARSICRO 2015 (Tudi ti si globalni sosed)
Nosilec projekta: SLOGA, platforma za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč
Partnerji projekta: CROSOL (Hrvaška), GONG (Hrvaška), CMS (Hrvaška), Udruženje Narodni parlament (Srbija)
Trajanje projekta: 11 mesecev
Specifični cilji:
- Ozaveščanje o skupni odgovornosti in solidarnosti za globalno sodelovanje.
- Večja informiranost in zavedanje splošne javnosti, civilne družbe, odločevalcev ter še posebej mladih o pomenu mednarodnega razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči in globalne solidarnosti, še posebej pa o vlogi Evropske unije (EU) in njenih držav članic.
- Povečevanje dosega in učinkovitosti ozaveščevalnih kampanj glede mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.
- Povezovanje z drugimi sektorji civilne družbe (okoljski, zdravstveni, mladinski itd.) in krepitev obstoječih sinergij z namenom zagovarjanja skupnih ciljev.
Naše okolje se hitro spreminja in postaja vse bolj raznoliko. Kulturna raznolikost je temeljna značilnost človeške družbe, ki je posledica migracij, prizadevanj številnih etno-nacionalnih skupin za ločeno in prepoznavno kulturno identiteto, učinkov globalizacije na kulture in s tem povezanim vplivom informacijskih ter komunikacijskih medijev in rastoče medsebojne povezane ter soodvisnosti vseh regij sveta. Življenje v multikulturnem okolju je nekaj vsakdanjega za veliko število posameznikov, posledično pa upravljanje večkulturne pripadnosti in sobivanja predstavlja enega temeljnih izzivov in potreb v današnjem svetu.
Kulturna raznolikost pogosto sproža strah, ki temelji na stereotipih, različnih oblikah rasizma, diskriminaciji. To lahko vodi v nasilje in ogrožanje miru ter sobivanja v lokalnih in nacionalnih skupnostih. Ravno zato je medkulturna strpnost ključna za ustvarjanje občutka skupnosti in pripadnosti ter posledično za miroljubno in konstruktivno življenje v multikulturnem svetu.
TUDI TI lahko spoštuješ sočloveka
TUDI TI se lahko izobraziš o drugih kulturah
TUDI TI lahko promoviraš medkulturni dialog
TUDI TI lahko zavračaš nasilje
TUDI TI se lahko boriš proti sovražnemu govoru
Socialna pravičnost obsega enakost in pravičnost med ljudmi, ne glede na spol, starost, raso, etničnost, vero, kulturo itd. Glavna ideja socialne pravičnosti leži v ohranjanju ravnotežja med različnimi skupinami ljudi v družbi oz. skupnostih, v doseganju blaginje za vse člene družbe ter njihovo miroljubno sobivanje. S tem povezani so tudi ukrepi in prizadevanja za posvečanje posebne pozornosti deprivilegiranim skupinam ljudi in posledično ustvarjanjem enakih možnosti za vse. Pomanjkanje socialne pravičnosti zaradi medsebojne soodvisnosti lahko privede do poslabšanja življenjskih razmer vseh segmentov družbe, hkrati pa dolgoročno vodi v nestabilnost in konflikte.
Socialna pravičnost ni samo ideal, temveč tudi dolžnost vsakega posameznika v družbi, ki izhaja iz soodvisnosti in medsebojne povezanosti ljudi. Boriti se za socialno pravičnost pomeni zagotavljati enakost med spoloma, pravice migrantov, pravice pripadnikov etničnih manjšin, zagotavljanje primernega zdravstvenega varstva, pravice do izobrazbe, socialne varnosti in delavskih pravic itd.
Socialna in solidarnostna ekonomija je alternativen način razumevanja ekonomije. Ljudi postavlja na prvo mesto in okolje v središče. Njene glavne vrednote so človekove pravice, demokracija, solidarnost, vključenost, raznolikost, trajnostni razvoj, enakopravnost, pravičnost in pravica za vse. Zahteva bolj porazdelitven in pravičen socialno-ekonomski model. Socialna in solidarnostna ekonomija je inovativna ekonomija, ki prinaša koprodukcijo znanja, blaga in socialnih storitev na podlagi sodelovanja različnih akterjev ter sektorjev. Spodbuja socialno vključevanje in socialno kohezijo na trajnosten ter neprekinjen način. Vključuje zadruge, organizacije pravične trgovine, etične banke, skupnostne valute in mikro finančne skupine. Socialna in solidarnostna ekonomija vodi do vključujočega gospodarstva, ki temelji na socialni pravičnosti.
TUDI TI lahko zavračaš diskriminacijo
TUDI TI se lahko zavzemaš za enakopravnost vseh
TUDI TI lahko vsakogar obravnavaš enako
TUDI TI lahko zagovarjaš pravice drugih
TUDI TI lahko podpiraš socialno in solidarnostno ekonomijo
TUDI TI lahko podpišeš peticijo za evropsko leto socialne in solidarnostne ekonomije
Ko govorimo o odpravi neenakosti, je potrebno razlikovati dva glavna vidika. Prvi je neenakost med državami, drugi pa neenakost znotraj držav. V primeru prvega govorimo o gospodarskih in političnih neenakostih. V primeru drugega gre za precej bolj kompleksno sliko tako pomanjkanja (dostopa do) različnih virov, storitev in priložnosti.
V zadnjih desetletjih so neenakosti v porazdelitvi dohodkov, dostopa do proizvodnih virov, osnovnih socialnih storitev, priložnosti, trgov in informacij naraščale po celem svetu. Naraščanje neenakosti pripelje do povečanja revščine. Pomanjkanja priložnosti za revne ne predstavlja problem, ki bi bil izoliran od nepravične distribucije bogastva in prihodkov znotraj družbe.
Neenakost predstavlja oviro za gospodarsko rast in razvoj, vključno z izkoreninjanjem revščine. Prav tako pa predstavlja problem in grožnjo z vidika varnosti ter neizkoriščenosti potenciala tako posameznikov kot družb. Politike odpravljanja neenakosti gredo z roko v roki s politikami odpravljanja revščine.
Socialna in solidarnostna ekonomija zahteva bolj porazdelitven in pravičen socialno-ekonomski model, ki spodbuja socialno vključevanje in socialno kohezijo na trajnosten ter neprekinjen način.
TUDI TI lahko kupuješ izdelke pravične trgovine in lokalne proizvodnje
TUDI TI lahko zavračaš neenakosti
TUDI TI lahko podpiraš socialno in solidarnostno ekonomijo
TUDI TI lahko deluješ vključujoče
Trajnostni razvoj vključuje okoljske, gospodarske, politične in družbene vidike ter posledično omogoča gospodarski in družbeni razvoj ob istočasnem varovanju okolja in skrbi za prihodnje generacije. Vključuje dve temeljni komponenti: čas in prostor – čas, saj predpostavlja zadovoljevanje potreb sedanjih generacij brez ogrožanja možnosti zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij; in prostor, saj sledi iz empiričnega dejstva, da spremembe okolja na enem delu sveta neposredno vplivajo na spremembe po celem svetu.
Temeljno vodilo ostaja, kako s čim manjšim naborom naravnih virov in čim manjšimi stranskimi učinki ustvarimo čim več, a hkrati ne presegamo potreb družbe. Brez upoštevanja tega vodila bomo presegli zmožnosti tako planeta kot tudi družbe ter sedanjim in prihodnjim generacijam onemogočili dostojno, pravično in mirno življenje.
TUDI TI lahko trajnostno ravnaš z naravnimi viri
TUDI TI lahko podpiraš socialno in solidarnostno ekonomijo
TUDI TI lahko spoštuješ interese prihodnjih generacij
Skladnost politik za razvoj je koncept, ki je bil prvič uporabljen s strani OECD/DAC. Namen skladnosti politik za razvoj je zagotoviti, da cilji in rezultati vladnih razvojnih politik niso ogroženi s strani drugih politik (npr. kmetijske, davčne, migracijske itd.) iste vlade ter posledično podpirajo razvojne cilje. Pri ustvarjanju notranjih politik naj bi države iskale potencialne sinergije med njimi in s tem omogočale lažji razvoj državam v razvoju.
Ne gre torej samo za količino uradne razvojne pomoči, namenjene državam v razvoju. Različne politike različnih držav in Evropske unije imajo resne učinke na države v razvoju. Od poceni, subvencioniranega izvoza, ki preprečuje konkurenčnost lokalnim pridelovalcem hrane, pa vse do podjetij, ki porabljajo dragocene naravne vire. Na ta način lahko država z eno roko daje in z drugo jemlje nazaj. Preprečevanje takšnih praks je osnovni namen skladnosti politik za razvoj, ki je postal tudi del Lizbonske pogodbe in s tem prava Evropske unije.
TUDI TI si lahko aktiven državljan
TUDI TI lahko vplivaš na politike
TUDI TI si del rešitve
TUDI TI se lahko pridružiš Slogini delovni skupini za politike
Kontekst
Po rezultatih Eurobarometra 2013 več kot 80 % državljanov EU verjame, da je razvojna pomoč pomembna, medtem ko 60 % zagovarja večji prispevek EU k razvojnemu sodelovanju. Dve tretjini ljudi tudi meni, da bi moral biti boj proti revščini v državah v razvoju ena glavnih prioritet EU. Hkrati pa kar polovica vprašanih ne ve, za kaj so porabljena sredstva EU, namenjena razvojnemu sodelovanju. V državah, kjer delujejo nosilec in partnerji v projektu, v času varčevalnih ukrepov in vedno večji revščini prebivalstva narašča sentiment o zmanjševanju prispevkov za mednarodno razvojno sodelovanje, čeprav je podpora razvojnemu sodelovanju že tako med najnižjimi v EU. Zato je še toliko bolj potreben nov pristop k ozaveščanju, z učinkovitejšimi metodami, ki se približajo posameznim ciljnim skupinam.
Ravno v luči teh podatkov vidimo ogromen pomen in nujnost projekta, ki cilja k povečanju podpore globalnemu sodelovanju in razvojni pomoči s strani državljanov ter k ozaveščanju splošne javnosti, civilne družbe, odločevalcev ter še posebej mladih o različnih vidikih mednarodnega sodelovanja in globalne solidarnosti. Ciljna skupina, kateri bomo v okviru projekta namenili dodatno pozornost, so mladi, saj so tisti, ki bodo gradili prihodnost mednarodnega razvojnega sodelovanja, humanitarne pomoči in krepili globalno solidarnost. Mladi se morajo zavedati pomena mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči ter delovanja organizacij na tem področju. Potrebno je razbiti predsodke in stereotipe ter negativno mnenje o razvojnih in humanitarnih organizacijah ter z neposrednim pristopom preko osebnih zgodb in multimedijskih vsebin prikazati realno sliko in potrebe ter vlogo vsake državljanke in državljana pri izboljšanju razmer in gradnji globalne solidarnosti. Skozi dogodke in razprave je tako pri mladih, kot pri drugih ciljih skupinah, ki jih bodo naslavljale projektne aktivnosti, cilj doseči kritično razumevanje področja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči, saj je to ključno orodje za sodelovanje v demokratičnih procesih na vseh ravneh.
Končni cilj projekta je večja ozaveščenost in boljše razumevanje razvojnega sodelovanja, politik in možnosti za udejstvovanje posameznikov na tem področju ob samem koncu evropskega leta za razvoj 2015. S tem želimo krepiti zmogljivosti vseh sodelujočih organizacij za izvajanje zagovorništva za skladnost razvojnih politik.
Celotno galerijo podpornikov kampanje in utrinkov iz različnih prireditev po Sloveniji, kjer smo predstavljali kampanjo širši javnosti, lahko najdete tukaj.