Pregled sodelovanja Slovenije z državami Podsaharske Afrike

Ana Novak (MZZ) je 2. junija v prostorih Ministrstva za zunanje zadeve predstavila celovit pregled dosedanjega sodelovanja Slovenije z državami Podsaharske Afrike. Pregled se je osredotočil na politični dialog, gospodarsko sodelovanje, razvojno sodelovanje, humanitarno pomoč, pretok ljudi in pretok znanja.

V preteklih letih je bilo to sodelovanje, sodeč na podlagi ugotovitev, skladno s politiko Slovenije do Afrike, ki je v resnici ni. To se kaže v tem, da imamo na kontinentu zgolj eno stalno diplomatsko predstavništvo (Kairo) in enega častnega konzula (JAR). Za sodelovanje z Afriško unijo je zadolženo stralno predstavništvo Republike Slovenije v Bruslju.

Nizka intenzivnost zainteresiranosti Slovenije se pozna tudi na pretoku ljudi – med leti 2010-2015 skupaj le 332 izdanih viz za državljane Podsaharske Afrike (Nigerija, Somalija, Gana, Gambija, JAR …). Prav tako je to vidno pri pretoku znanja, kjer je opazno zapostavljanje akademskega in razvojno-raziskovalnega sodelovanja. Projektno sodelovanje v zadnjih desetih letih ima za stalnico vprašanje prehranske varnosti. Medtem zaznavamo nizek interes med študenti za izmenjave na obeh straneh – v tem šolskem letu imamo na izmenjavi le dve študentki z Afrike. S pomočjo ERASMUS programa sta v Afriko odšla le dva študenta.

Pomembno vlogo in težo pri sodelovanju z Afriko imajo predvsem nevladne razvojne in humanitarne organizacije, ki same ali preko svojih mednarodnih mrež delujejo v tem okolju. Avtorica pregleda je s pomočjo zemljevidov pokazala, kako neusklajeno je sodelovanje na politični, gospodarski, akademski in razvojni ravni. Čeprav smo lahko zasledili tudi “konsolidacijo” projektov v območju “velikih jezer”.

Predstavitvi je sledil pogovor o razvojnih in drugih vidikih sodelovanja z državami Podsaharske Afrike. Prisotni so opozorili na velike priložnosti v Afriki – od gospodarskega, političnega in razvojnega sodelovanja. Izpostavili so pomen podpore razvoju lokalnega gospodarstva in poklicnega izobraževanja – dejavnostim, ki pomenijo razliko v lokalnem okolju. Potrebno bo tudi zagotoviti kontinuiteto v razpisih.

Še posebej sta bili izpostavljeni temi globalnega učenja in možnostih vplivanja in usmerjanja s pomočjo razpisnih kriterijev. Podpora globalnemu učenju doma je dejansko podpora krepitvi nevaldnih organizacij. Na ta način bi tudi prišlo do stabilizacije virov, s čimer bi slovenske nevaldne organizacije lahko okrepile svoje dejavnosti in tudi svojo kredibilnost v lokalnem okolju. Na drugi strani lahko MZZ s pravimi razpisnimi kriteriji okrepi sodelovanje med gospodarstvom in nevladnimi organizacijami.