Evropska komisija je danes objavila drugi pregled izvajanja okoljske politike, del svoje pobude, ki se je začela izvajati leta 2016, da bi izboljšala izvajanje evropske okoljske politike in skupno dogovorjenih predpisov v vseh državah članicah EU. Za Slovenijo so rezultati mešani – viden je napredek, ostajajo pa izzivi, ki jih bo v prihodnje potrebno nasloviti.
Izvajanje okoljske politike in zakonodaje EU ni nujno samo za zdravo okolje, temveč odpira tudi nove priložnosti za trajnostno gospodarsko rast, inovacije in delovna mesta. Če bi se okoljska zakonodaja EU v celoti izvajala, bi gospodarstvo EU prihranilo okrog 55 milijard evrov na leto pri stroških zdravljenja in neposrednih stroških za okolje.
Evropski komisar za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Karmenu Vella je povedal: „Junckerjeva Komisija se je zavezala h gradnji Evrope, ki varuje. Naša prednostna naloga je poskrbeti, da so ravnanje z odpadki, zrak in voda, ki jih zagotavljamo svojim državljanom, najboljše kakovosti in da je naš naravni kapital zaščiten. Pregled izvajanja okoljske politike je državam članicam v pomoč pri zagotavljanju tega, saj jim prinaša informacije in orodja, ki jih za to potrebujejo.“
Pregled prikazuje stanje okoljskih politik in predpisov v vsaki državi EU ter opredeljuje vzroke za vrzeli pri izvajanju. Pomaga pri iskanju rešitev, preden težave postanejo preresne, poleg tega pa je njegov namen pomagati nacionalnim nosilcem odločanja pri določanju prednostnih nalog, ki zahtevajo njihovo pozornost. Vse države članice so sodelovale v leta 2017 ustanovljenem programu za pregled izvajanja okoljske politike „PeertoPeer“, ki okoljskim organom omogoča učenje drug od drugega.
Na ravni EU se veliko držav še vedno spopada z visokimi ravnmi emisij dušikovih oksidov (NOx) ali pa mora dodatno zmanjšati emisije delcev (PM2,5 in PM10). Preprečevanje nastajanja odpadkov še vedno ostaja pomemben izziv za vse države članice. Kar zadeva ravnanje z odpadki, je pet držav že doseglo cilje, pri štirinajstih pa obstaja tveganje, da cilja ne bodo dosegle. V zvezi z vodo je treba še veliko postoriti, da bi v celoti dosegli zadane cilje. V dveh tretjinah držav EU komunalne odpadne vode še vedno niso ustrezno čiščene. Na področju varstva narave in biotske raznovrstnosti se omrežje Natura 2000 še naprej širi po kopnem in morju, toda večina držav članic mora storiti več za dokončanje in upravljanje omrežja Natura 2000. Kar se tiče podnebnih sprememb, bodo države EU po vsej verjetnosti izpolnile cilje za leto 2020. Vendar je treba okrepiti prizadevanja za izpolnjevanje pariškega sporazuma.
Komisija med glavnimi dosežki za Slovenijo izpostavlja sprejetje nove zakonodaje o prostorskem načrtovanju, velik napredek pri kartiranju in ocenjevanju ekoloških storitev ter okrepitev instrumentov za povečanje sredstev za obdelavo ostankov odpadkov. Med glavnimi izzivi pa omenja uskladitev z zahtevami EU glede čiščenja komunalne vode, odpravo pomislekov v zvezi z vzpostavitvijo ohranitvenih ukrepov in njihovim izvajanjem na področju varstva narave ter zmanjševanje koncentracije delcev onesnaževal zraka.
Več in povezava na besedilo pregleda v celoti je na voljo tukaj.
Poročilo za Slovenijo.
Vir: Evropska komisija
Podnebni ukrepi, ohranjanje in varovanje vodnih in kopenskih ekosistemov so cilji trajnostnega razvoja, več o ciljih trajnostnega razvoja lahko preberete na strani globalni-cilji.si.