Povzetek webinarja »Media and Migration: Counteracting negative narratives«

9. septembra 2020 je potekal webinar »Media and Migration: Counteracting negative narratives« z govorci Gisello Gazineo, Agato Sobiech, profesorico Myrio Georgiou in Rickom Jonesom ter Hannah Schindler. Celoten video posnetek je na voljo na spletni strani Evropske komisije in GD DEVCO. Na voljo so tudi prezentacije govorcev, pripravili pa smo krajši povzetek seminarja.

Po uvodnih predstavitvah je besedo prevzela prof. Georgiou, ki je naslovila vprašanje, zakaj imamo še vedno takšne pogovore. Kot glavna razloga je navedla nesporazume in »krhkost dojemanja o migracijah«. Predstavila je ugotovitve raziskave Perils of Perception, ki ugotavlja, da prebivalstvo stalno »napihuje« število migrantov v svojih državah. Vendar pa prihaja do odmika – negativni stereotipi se počasi umikajo. Na primer, 25 % prebivalcev Velike Britanije meni, da so migracije problem. Pred desetimi leti je tako razmišljalo 60 % prebivalcev.

Kako se to odraža v politikah in medijih?

V pogovorih (naj bo to v javni razpravi ali politiki o migracijah) se migracije obravnava kot nekaj nenavadnega, izven običajnega. Prepoznane so kot tveganje in ne kot priložnost za posameznike. Takšno javno razpravo vodijo tudi mediji, ki pri poročanju ne izhajajo iz dejstev. Pri tem se je potrebno zavedati, da agendo oblikujejo mediji. Medijski prostor pa se spreminja in ljudje ne prejemamo informacij izključno iz tradicionalnih medijev.

Pogovor sta nadaljevala Rick Jones in Hannah Schindler, ki sodelujeta na projektu MIND programa DEAR. Predstavila sta projekt, ki se je pričel izvajati leta 2017 in združuje 12 partnerjev v 11 državah. Cilj projekta je razbiti stereotipe o migracijah skozi medijsko pismenost.

Po predstavitvi je nadaljevala prof. Georgiou, ki prepozna problem v lažnih informacijah in dezinformacijah v osrednjih medijih.

Osrednji mediji pogosto ne podajajo  dezinformacij ali lažnih novic namerno, vendar vseeno pogosto napačno predstavljajo migrante in manjšine. Raziskava, ki so jo opravili, kaže, da dezinformacije niso posledica negativnih zgodb. Običajno to izvira iz omejenega načina identificiranja migrantov – najpogosteje so brez imena, brez spola, zaposlitve. Identificira jih le nacionalnost. Nadaljnje, migranti ne pripovedujejo svojih zgodb.

Zaradi zgodaj navedenih razlogov lahko celo naklonjeno poročanje vzbudi negativne občutke – ne prepozna se jih kot ljudi, so razčlovečeni (bodisi kot žrtve, bodisi kot storilci, a vedno so drugačni).

Pomembno je razlikovati med lažnimi informacijami in dezinformacijami, saj so dezinformacije napačne informacije, oblikovane in širjene z namenom škoditi javnosti. Tukaj pridejo v igro zgodbe, ki predstavljajo migrante kot osebe, ki nam želijo ukrasti zaposlitev, vendar so leni in črpajo javna sredstva / so teroristi / preveč so drugačni /predstavljajo tveganje za zdravje. Težava je v tem, da smo na takšno retoriko vsi navadili. Človekove pravice vedno bolj postajajo stvar posameznikova mnenja.

Kako lahko naslovimo takšne probleme?

Medijska pismenost se nanaša na razpršene in razširjene veščine državljanov; kako brati medije na ozaveščen in kritičen način, da lahko prepoznamo resničnost v medijski krajini. To dosežemo z:

  • javnimi sredstvi, z izmenjavo znanj med različnimi akterji,
  • soustvarjanjem in izmenjavo strokovnega znanja med različnimi javnostmi,
  • povezovanjem z mediji,
  • lobiranjem pri odločevalcih.

Ključnega pomena pri vsem tem je ozaveščanje o lažnih informacijah in dezinformacijah.

Kako to dosežemo?

  • z ohranjanjem resničnosti – obsežne informacije prenašamo v omejen prostor, kjer se vsi lahko navežemo nanje.
  • z vključevanjem migrantov v pogovor.
  • s kampanjami oziroma lobiranjem za demokratična in vključujoča okolja.

Kakšni so izzivi in priložnosti, ki jih je Covid-19 prinesel?

Negativna posledica krize s Covid-19 je bila zapiranje meja in zavrnitev azilov. Covid-19 pa je po drugi strani povzročil digitalizacijo:

– na voljo so nova znanja in omrežja – pogovori, ki so potekali za zaprtimi vrati, potekajo zdaj prek spleta in so bolj vključujoči,

– demokratizacija udeležbe: migrante se vključuje v pogovore kot enakovredne,

– migranti so bili med krizo med najbolj prizadetimi, zato so se organizirali in razvili lastne digitalne veščine, iz katerih se lahko učimo.

Prezentacije so na voljo na povezavi.