Poročilo: Stopnje in trendi v umrljivosti otrok 2020

UNICEF, Svetovna zdravstvena organizacija, Oddelek za prebivalstvo Združenih narodov (UN/DESA) in Skupina svetovne banke v novem poročilu Stopnje in trendi umrljivosti otrok poudarjajo, da je bilo skupno število otrok, mlajših od 5 let, ki so umrli v 2019 najnižje v preteklih treh desetletjih –  z 12,5 milijona leta 1990 je namreč upadlo na 5,2 milijona lani. V Sloveniji se je umrljivost otrok, mlajših od 5. let, in novorojenčkov od leta 1990 zmanjšala za 80%, kar nas dandanes uvršča med države z najnižjo umrljivostjo otrok na svetu. Organizacije opozarjajo, da bi pandemija koronavirusa lahko ogrozila izjemen napredek, dosežen v preteklih desetletjih. 

UNICEF in WHO opozarjata, da je pandemija COVID-19 močno ohromila zdravstvene sisteme in povzročila številne motnje v zdravstvenih storitvah po svetu, kar bi lahko resno ogrozilo napredek, dosežen v preteklih desetletjih.

V preteklih 30 letih so imele zdravstvene storitve odločilno vlogo pri reševanju milijonov otroških življenj. Pomagale so preprečiti smrti otrok zaradi prezgodnjih porodov, nizke porodne teže, zapletov med porodom, sepse novorojenčkov, pljučnice, driske in malarije ter s cepljenjem ščitile otroke pred nevarnimi boleznimi. Zadnje mesece pa se države po vsem svetu soočajo z motnjami v zdravstvenih storitvah za otroke in matere, kot so izvajanje pregledov, cepljenje, pregledi v času nosečnosti in poporodna oskrba. Stanje poslabšuje tudi pomanjkanje zdravstvenega osebja in splošno nelagodje pri uporabi zdravstvenih storitev zaradi strahu pred okužbo s COVID-19.

UNICEF-ova raziskava, izvedena v 77 državah poleti, je pokazala, da je skoraj 68 % držav poročalo o motnjah v zdravniških pregledih in cepljenju otrok. Poleg tega je 63 % držav poročalo o motnjah pri pregledih nosečnic, 59 % držav pa o omejeni poporodni oskrbi.

Nedavna raziskava WHO v 105 državah je pokazala, da je 52 % držav poročalo o motnjah v zdravstvenih storitvah za bolne otroke in 51 % držav o motnjah pri programih za zdravljenje podhranjenosti otrok. Tovrstni zdravstveni ukrepi so ključnega pomena pri izkoreninjenju smrti novorojenčkov in otrok zaradi preprečljivih vzrokov. Na primer, pri ženskah, ki jih oskrbujejo poklicne babice, usposobljene v skladu z mednarodnimi standardi, je 16 % manjša verjetnost, da bodo izgubile otroka, in 24 % manjša verjetnost za prezgodnji porod, navaja WHO.

Afganistan, Bolivija, Kamerun, Srednjeafriška republika, Libija, Madagaskar, Pakistan, Sudan in Jemen so med najbolj prizadetimi državami z vidika motenj v zdravstvenih storitvah. V 7 od omenjenih je bila stopnja umrljivosti otrok, mlajših od 5 let, v 2019 visoka in sicer več kot 50 smrti na 1.000 živorojenih otrok. V Afganistanu, kjer je 1 od 17 otrok umrl preden dopolnjenim 5. letom v 2019, je ministrstvo za zdravje poročalo o znatnem zmanjšanju obiskov zdravstvenih ustanov. Zaradi strahu pred okužbo z virusom COVID-19 se namreč matere redkeje odločajo za preglede v času nosečnosti in po rojstvu, kar povečuje tveganja nosečnic in novorojenčkov.

Umrljivost otrok se sicer močno razlikuje glede na geografske regije – večina smrti otrok se zgodi v 2 regijah. Leta 2019 se je več kot polovica (53 %) smrti med otroki, mlajšimi od 5 let, zgodila v Podsaharski Afriki, 28 % pa v južni Aziji. Države z najvišjo umrljivostjo otrok se nahajajo v Podsaharski Afriki: Srednjeafriška republika, Čad, Nigerija, Sierra Leone in Somalija.

Med države z najnižjo umrljivostjo otrok, mlajših od 5 let, se uvrščajo Estonija, Ciper, Finska, Japonska, Norveška, Singapur, Slovenija in Švedska. Slovenija se uvršča tudi med deseterico držav, ki so v preteklih 30 letih uspele najbolj znižati umrljivost otrok in sicer za vsaj 80%.

Več: UNICEF