Novo poročilo Eurodada o obsegu vezane pomoči v bilateralni uradni razvojni pomoči

Mreža Eurodad je objavila novo poročilo “Development, untied” o obsegu t.i. vezane pomoči, ki razkriva, da bogate države nadaljujejo s prakso dodeljevanja več kot polovice sredstev javnih naročil v sklopu svoje uradne razvojne pomoči podjetjem iz svoje države. In to kljub temu, da so se pred 17. leti zavezale k odpravi teh praks, ki njihovim podjetjem dajejo nepravično prednost pred podjetji v državah globalnega juga. 

Poročilo mreže Eurodad (Evropske mreže o dolgu in razvoju) imenuje kot najhujše kršiteljice zaveze, ki so jo ponovile nenazadnje tudi leta 2015 v okviru akcijskega načrta iz Addis Abebe, ZDA, Avstralijo in Veliko Britanijo. Te tri države so v 2016 podelile vsaj 90 % sredstev javnega naročanja podjetjem iz lastne države. In vendar sta Velika Britanija in Avstralija javno poročali, da je njihova razvojna pomoč v celoti “nevezana”. Po drugi strani pa so lokalna podjetja sklenila le pogodbe v vrednosti 13 % vrednosti vseh poročanih naročil, ki so se izvajala v najrevnejših državah.

Poročilo “Development, Untied” tako razkriva, da je resnična stopnja vezave sredstev uradne razvojne pomoči (ang. Official Development Aid – ODA) višja od poročane, saj so države donatorice v 2016 poročale kot vezano pomoč za približno 25 milijard dolarjev sredstev ODA. To sicer predstavlja več kot 1/6 dejanske ODA, kar je več kot znaša skupna bilateralna ODA porabljena za področja zdravstva, prebivalstva in vode.

Poročilo analizira zadnje razpoložljive podatke o bilateralni razvojni pomoči (v večji meri za 2016) in vrednosti posameznih pogodb, ki jih države poročajo neposredno OECD-ju. V analizo niso vključene pogodbe v okviru multilateralne pomoči ali pomoči, ki se jo izvaja neposredno preko državnih sistemov držav globalnega juga. Podrobnejše poročanje držav bi tako morebiti razkrilo še več podeljenih sredstev podjetjem v državah donatoricah. Tudi Slovenija, podobno kot Avstrija, Češka, Grčija, Irska, Italija, Poljska, Slovaška in Španija, razdeli večino svoje državne pomoči prav preko multilateralnih institucij ter tudi preko organizacij civilne družbe.

Poročilo nadalje razkriva, da so vlade držav donatoric le v letu 2015 porabile približno 55 milijard dolarjev za nakup izdelkov in storitev, kar predstavlja več kot 44 % dejanske uradne razvojne pomoči. S tolikšnimi sredstvi bi lahko spodbudili konkretne spremembe v državah globalnega juga. Javna naročila v sklopu razvojne pomoči namreč lahko pripomorejo k izgradnji lokalnih dobavnih verig za nabavo osnovnih surovin, kot so hrana in zdravila, spodbudijo lokalna podjetja, da delujejo na bolj pravičen, družbeno odgovoren in okolju prijaznejši način, ter nenazadnje lahko z vnosom denarja v majhna lokalna podjetja sprožijo verižno reakcijo rasti lokalnega gospodarstva v državah globalnega juga.  

Posledice vezane pomoči za države globalnega juga so torej preveč dolgoročne, da se jih lahko v celoti izmeri. Vendar pa mreža Eurodad konzervativno ocenjuje, da so v 2016 neposredni stroški – t.j. stroški, ki nastanejo, ko državam ni dovoljeno, da iščejo najugodnejše ponudnike – znašali med 1,95 in 5,43 milijard dolarjev. Ocena ne vključuje tudi precej višjih stroškov zamujenih priložnosti za dolgoročno spodbujanje lokalnega gospodarskega, socialnega in okoljskega razvoja.

Poročilo tako razkriva, da se podjetja iz držav globalnega juga srečujejo še z večjo neenakostjo, ki jo statistika ne pokaže. Saj ta podjetja običajno niso uspešna pri pridobivanju javnih naročil predvsem v bolj donosnih sektorjih, kot je npr. tehnična pomoč. Prav tako se včasih izkaže, da, čeprav se na prvi pogled zdi, da je naročilo dobilo podjetje s sedežem v državi globalnega juga, temu ni tako, saj imajo glavni akterji dejansko sedež v državah globalnega severa.

Enostavne strategije, kako približati javna naročila podjetjem v državah globalnega juga, so znane in dobro dokumentirane že vrsto let. In vendar dokazila 18 donatorskih agencij, ki so se vključile v raziskavo, razkrivajo, da se takšne strategije pogosto ne upoštevajo. Torej, donatorji pogosto ne oglašujejo razpisov za javna naročila v lokalnih medijih, ne objavljajo naročil manjših, lažje upravljivih vrednosti, in ne objavljajo javnih naročil v lokalnih jezikih.

Če bi se države donatorice resnično zavzemale za povečanje katalitičnega učinka uradne razvojne pomoči na razvoj držav globalnega juga in ne le za rast svojih podjetij, bi nemudoma sprejele ter začele izvajati ukrepe za sprostitev svoje uradne razvojne pomoči in za izboljšanje postopkov javnega naročanja. Priporočila mreže Eurodad so vključena v poročilo.

Celotno poročilo 

Povzetek poročila 


NAJAVLJAMO :

Podrobnejši pregled uradne razvojne pomoči Slovenije smo tudi letos pripravili na platformi SLOGA v sodelovanju z mrežo Concord. V kratkem bo tako izšlo že 14. letno poročilo AidWatch. Spremljajte našo spletno stran.