Piran2-1030x349

Podnebne spremembe so trajno vroča tema

V 21. stoletju je bilo 17 od osemnajstih najtoplejših let v zgodovini podnebnih meritev. Svetovni izpusti toplogrednih plinov pa se še vedno iz leta v leto povečujejo. Čas, ki je na voljo za doseganje plemenitega cilja Pariškega podnebnega sporazuma – zadržati dvig globalne temperature občutno pod 2 °C in po možnosti pod 1,5 °C glede na predindustrijsko obdobje – pa se hitro izteka. V kratkem času, ko bodo danes rojeni otroci dosegli zrelost, bomo zapečatili podnebno usodo. Glede na velikost naloge in kratek čas, ki je na voljo, bi morali o podnebnih spremembah ter njihovih vzrokih in posledicah vsi več vedeti, se zavedati posledic naših dejanj in poznati poti v nizkoogljično družbo. Zato je Umanotera v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki se je v preteklih letih osredotočal na predstavitve dobrih praks zniževanja emisij toplogrednih plinov, pripravila odgovor na vprašanje: Zakaj moramo zniževati izpuste CO2?


Na spletni strani slovenija-co2.si/index.php/o-co2 je na poljuden način opisano fizikalno ozadje globalnega segrevanja in posledice podnebnih sprememb na globalni ravni in za Slovenijo. Predstavljene so projekcije spreminjanja podnebja v Sloveniji do konca 21. stoletja ter podobe Slovenije ob koncu stoletja, če se bodo uresničili črni scenariji podnebne prihodnosti: občuten dvig morske gladine, ki bo ogrozil obalna mesta, umiranje smrekovih gozdov, presihanje rek, zmanjšanje snežne odeje in dezertifikacija, ogroženo javno zdravje in oskrba z vodo ter večje število podnebnih beguncev.

Piran danes…

… in konec stoletja

Tudi če bi danes prenehali z vsemi izpusti toplogrednih plinov, bi se podnebne spremembe nadaljevale še desetletja in stoletja. Zaradi toplogrednih plinov, ki smo jih že izpustili v podnebni sistem, se bo globalna povprečna temperatura do konca stoletja dvignila za približno 0.5 stopinje. Vsaka izpuščena dodatna tona CO2 bo razsežnosti podnebnih sprememb samo še okrepila. Črnim podnebnim scenarijem se lahko izognemo samo s hitrim in trajnim zmanjšanjem izpustov CO2. Zato so podnebne spremembe kljub svoji veliki inerciji vroča tema, o kateri bi morali več govoriti, pisati, poučevati ipd. ter tako v družbi krepiti pripravljenost in usposobljenost za ukrepanje[1].

Nekateri poudarki iz predstavitve:

  • Slovenija je nadpovprečno podnebno ranljiva. Temperatura njenega površja se segreva skoraj dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Rezultati simulacij za prihodnost napovedujejo znaten dvig povprečne letne temperature zraka do konca 21. stoletja na celotnem območju Slovenije v vseh letnih časih.
  • Gladina svetovnih morij se zvišuje za več kot 3 mm na leto, regionalni vplivi v Evropi lahko povzročijo še za 50 % višji dvig morske gladine od dviga oceanov. Posledice pričakovanih podnebnih sprememb v slovenskih obalnih območjih bodo na splošno negativne: dvig vodne gladine, segrevanje morske vode, povečano število vodnih ujm in problemi z zasoljevanjem. Najbolj bodo prizadete soline, luka Koper, marine in kopališča, ranljiva pa so vsa slovenska obmorska mesta.
  • Z veliko gotovostjo lahko v prihajajočih desetletjih pričakujemo pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave (vročinske valove, neurja s točo, orkanski veter) in vremensko pogojene naravne nesreče (zemeljske plazove, poplave).
  • Podnebne spremembe skupaj s povečanim povpraševanjem po hrani zaradi naraščanja svetovne populacije predstavljajo zelo veliko tveganje za zanesljivo preskrbo s hrano na svetovni ravni. V tej luči zaradi velike prehranske uvozne odvisnosti in kritičnega stanja kmetijskih zemljišč tudi v Sloveniji ne moremo biti optimisti glede bodoče varnosti preskrbe s hrano.
  • Dvig morske gladine ogroža okrog 275 milijonov ljudi, ki živijo v obalnih območjih. Med njimi so velemesta kot so Šanghaj, Hong Kong, Osaka, Aleksandrija, Miami, Haag, Rio de Janeiro itd. Podnebne spremembe in okoljski dejavniki bodo v prihodnjih desetletjih predvidoma postali prevladujoči vzrok za razseljevanje in migracije, okoljsko razseljene osebe pa največja skupina beguncev.

Razvoj družbe z nizkimi emisijami toplogrednih plinov in krepitev sposobnosti za prilagajanje na škodljive učinke podnebnih sprememb sta ključna dejavnika prihodnje blaginje prebivalcev Slovenije ter moralna dolžnost do mladih in prihodnjih generacij. Številne dobre prakse, predstavljene na spletni strani Slovenija znižuje CO2, kažejo, da imamo za to na voljo metode in tehnologije. Bosta pravočasno izkazani tudi politična volja odločevalcev in družbena odgovornost gospodarstva? Brez pritiska medijev in širše javnosti je ta bitka vnaprej izgubljena.

——————–

[1] Kot je pokazala zadnja evropska raziskava javnega mnenja o podnebnih spremembah (Eurobarometer, 2017), nekateri trendi na področju podnebne ozaveščenosti v slovenski javnosti niso dobri:

– v Sloveniji se je v obdobju 2015 – 2017 najbolj od vseh EU držav zmanjšal delež ljudi, ki menijo, da so podnebne spremembe največji svetovni problem;

– zmanjšal se je delež ljudi, ki se strinjajo s trditvijo, da boj proti podnebnim spremembam in učinkovitejša raba energije lahko spodbuja gospodarstvo in delovna mesta v EU;

– v naši državi je bil izmerjen največji upad respondentov, ki so pozitivno odgovorili na vprašanje, ali so v zadnjih 6 mesecih osebno izvedli kakšno aktivnost za preprečevanje podnebnih sprememb;

– svojo vlogo v preprečevanju podnebnih sprememb je prepoznalo samo 16 % slovenskih respondentov, da so odgovorni vsi družbeni deležniki, pa se jih zaveda zgolj 18 %.