Študija poleg tega še razkriva:

  • Veliki trgovci s praksami, kot so živilski standardi ter pakiranje hrane v več oz. manjše formate, prispevajo k večjim količinam zavržene hrane in plastične embalaže. Primer: sekljanje zelenega fižola, da se prilega velikosti plastične embalaže, privede tudi do 40 % izgube fižola.
  • 37 % vse prodane hrane v EU je zapakirane v plastiko. V Veliki Britaniji se na letni ravni več kot ena četrtina hrane zavrže zapakirana.
  • Javno mnenje močno oporeka pretiranemu pakiranju: 76 % nemških kupcev ima raje nepakirano sadje in zelenjavo.
  • Evropejci v povprečju zavržemo več kot 30 kg plastične embalaže po osebi letno. Večina te embalaže je uporabljena enkrat ter konča na odlagališčih in v sežigalnicah.
  • Stroški zavržene hrane v EU na letni ravni znašajo 143 milijard €, kar je toliko, kot znaša letni proračun EU.

Študija prav tako izpostavlja sistematično podcenjevanje okoljskega vpliva plastike pri oblikovanju prehrambene zakonodaje. Celotna raziskava je dostopna na tej povezavi.