Organizacije UNESCO, UNICEF, WFP in Svetovna banka so predstavile smernice za varno ponovno odprtje šol

Organizacije UNESCO, UNICEF, WFP in Svetovna banka so predstavile smernice za varno ponovno odprtje šol po večtedenskem zaprtju, ki je prizadelo skoraj 1,3 milijarde šolarjev. Smernice ponujajo praktične nasvete državnim in lokalnim oblastem, kako ohraniti varnost in zdravje otrok ob vnovičnem odprtju šol in vrnitvi v šolske klopi.

Nove smernice poudarjajo, da čeprav še ni dovolj dokazov, ki bi natančno opredelili vpliv zaprtja šol na širjenje koronavirusa, pa so negativni učinki zaprtja šol na varnost in izobraževanje otrok dobro dokumentirani.

Tako kot v Sloveniji socialno najbolj ogroženim otrokom tudi  otrokom v najrevnejših državah sveta šolska prehrana pogosto predstavlja najpomembnejši dnevni obrok. Zaradi zaprtja šol je 370 milijonov otrok ostalo brez ključnega obroka, ti otroci pa so ostali tudi brez zdravstvene  podpore, ki jo običajno dobijo v šoli. Poudarjajo, da je to zato ključnega pomena, da se šolska prehrana in zdravstvene storitve znova vzpostavijo.

Tudi v Sloveniji bodo mnogi otroci čutili posledice tudi po koncu omejevalnih ukrepov. Otroke in mlade predvsem skrbi raven pridobljenega znanja in način ocenjevanja, mnogi pa občutijo zaskrbljenost, da se bodo razlike povečale, kar se bo poznalo v naslednjem šolskem letu. Še posebej je ta zaskrbljenost prisotna pri otrocih s posebnimi potrebami, ki imajo odločbe za dodatno pomoč specialnih pedagogov, vendar pa trenutna organizacija izobraževalnega procesa ne nudi primernega nadomestila dodatne strokovne pomoči.

Smernice navajajo, da mora biti največja korist otrok in splošni vidiki javnega zdravja, ki temeljijo na oceni koristi in tveganj za izobraževanje, javno zdravje in socialno-ekonomske dejavnike osrednji pri odločitvah nacionalnih in lokalnih oblasti o ponovnem odprtju šol. Vlade naj pretehtajo prednosti pouka v razredu v primerjavi z učenjem na daljavo in dejavnike tveganja, povezane s ponovnim odprtjem šol. Pri tem je potrebno vzeti v obzir, da zanesljivih dokazov, ki bi natančno opredelili vpliv zaprtja šol na širjenje koronavirusa, še ni na voljo.

Smernice vključujejo: 

  • Sprememba politik: spremembe se nanašajo na vse razsežnosti smernic, vključno z oblikovanjem jasnih politik za odpiranje in zapiranje šol v krizah javnega zdravstva, potrebnimi reformami za zagotavljanje enakih možnosti za učenje na daljavo najranljivejšim otrokom in okrepitev ter standardizacijo praks učenja na daljavo.
  • Finančne potrebe: oceniti je potrebno vpliv pandemije na izobraževanje in vlagati v krepitev izobraževalnih sistemov, odpornih na potencialne ponovitve kriznih razmer.
  • Varnost: Zagotoviti je potrebno pogoje, ki zmanjšajo možnosti za širjenje bolezni; zaščititi izvajanje osnovnih storitev, pripraviti ustrezne zaloge ter spodbujati higienske ukrepe. To vključuje zagotavljanje mila in čiste vode za umivanje rok, opredelitev odziva v primerih, ko se osebje ali učenci slabo počutijo, izvajanje protokolov o socialni distanci in dosledno zagotavljanje higienskih ukrepov.
  • Nove oblike učenja: osredotočiti se je potrebno na prakse, s katerimi je mogoče nadoknaditi izostanek od pouka, okrepiti pedagoški proces, razviti in izpopolniti hibridne modele učenja, kot so integracijski pristopi izobraževanja na daljavo. V učno gradivo je potrebno vključiti ozaveščanje o preprečevanju širjenja bolezni.
  • Zaščita in dobrobit otrok: posebno pozornost je potrebno nameniti dobrobiti otrok in okrepiti njihovo zaščito, prek okrepljenih napotitvenih mehanizmov socialne zaščite.  Zagotoviti je potrebno izvajanje vseh šolskih storitev, vključno  s šolsko prehrano, zdravstveno oskrbo, idr.
  • Pomoč najranljivejšim: prilagoditi je potrebno politike in prakse odpiranja šol, da bi razširili dostop do izobraževanja za najbolj marginalizirane skupine, kot so na primer osipniki,  otroci z migrantskim ozadjem in otroci manjšin. Pri tem je ključno, da so informacije na voljo v različnih jezikih in oblikah.

Celotna izjava na strani UNICEF Slovenija.