Okoljski kriminal raste trikrat hitreje od svetovnega BDP-ja

Okoljski kriminal predstavlja četrto največjo svetovno kriminalno dejavnost, takoj za tihotapljenjem prepovedanih drog, ponarejanjem in trgovino z ljudmi. Količina denarja, izgubljenega zaradi kaznivih dejanj zoper okolje, je 10-tisočkrat krat večja od količine denarja, ki ga mednarodne agencije porabijo v boju proti njim.

Okoljski kriminal je v neslutenem porastu,  neustrezni zakoni in slabo financirane varnostne sile pa so tiste, ki omogočajo mednarodnim kriminalnim mrežam ter oboroženim upornikom korist od trgovine, ki neti konflikte, uničuje ekosisteme in ogrožene vrste poriva na rob izumrtja, ugotavlja letošnje poročilo Vzpon okoljskega kriminala, ki sta ga skupaj pripravila UNEP in INTERPOL.

Okoljski kriminal, ki vključuje nezakonito trgovino s prosto živečimi živalmi, korporativni kriminal v gozdarskem sektorju, nezakonito izkoriščanje in prodajo zlata ter drugih mineralov, nezakonit ribolov, trgovino z nevarnimi odpadki in goljufanje pri trgovanju z ogljikovimi izpusti, raste dva do trikrat hitreje od svetovnega BDP-ja, saj v zadnjem desetletju narašča od 5 do 7 odstotkov letno.

Poročilo priporoča hitro ukrepanje na ravni zakonodaje, sankcije na nacionalni in mednarodni ravni, vključno z ukrepi usmerjenimi proti davčnim oazam, povečanje finančne podpore sorazmerne z grožnjami, ki jih okoljski kriminal predstavlja trajnostnemu razvoju, gospodarskim iniciativam in alternativnemu preživetju tistih, ki so na koncu verige okoljskega kriminala.