21. junija je 66 okoljskih nevladnih organizacij in civilnih iniciativ Vlado RS pozvalo, naj s civilno družbo vzpostavi konstruktiven dialog, učinkovit nadzor nad onesnaževalci in odgovornost državnih institucij. Kot so ob tem izpostavile NVO, so številni konflikti nastali in nastajajo po nepotrebnem, in bi se jim na tak način lahko izognili.
Slovenija se v razvojnih strategijah opredeljuje za trajnostni razvoj in prehod v zeleno gospodarstvo, na turističnih trgih pa se predstavlja kot zelena turistična destinacija. Da med tem in realnostjo zija širok razkorak, se zdaj že očitno kaže pri primerih, kot sta Kemis in Magna, ter pri vrsti drugih lokalnih okoljskih problemov po vsej državi.
Razkorak je posledica dejstva, da nekateri politiki postavljajo dobičke onesnaževalcev pred naše skupno okolje in zdravje ljudi. S spremembami zakonodaje v zadnjih letih so tehtnico še bolj nagnili v prid neodgovornim onesnaževalcem. Pri nas sicer deluje veliko podjetij, katerih dejavnosti so sprejemljive za okolje v smislu zelenega razvoja, številna med njimi so tudi družbeno in okoljsko odgovorna, toda politika streže interesom manjšega dela gospodarstva, ki te odgovornosti ne premore in uničuje priložnosti Slovenije, da se razvije v okolju prijazno in družbeno odgovorno družbo z visoko kakovostjo bivanja.
66 okoljskih je Vlado pozvalo, naj:
1. nemudoma izboljša nadzor nad podjetji in napravami, ki predstavljajo grožnjo okolju in zdravju ljudi, ter v te postopke vključi strokovno javnost in civilno družbo;
2. zagotovi neodvisno kritično presojo dela odgovornih, ki skrbijo za nadzor in dovoljenja:
3. začne v zgodnji fazi vključevati civilno družbo, torej že takrat, ko se pripravljajo podlage, in potem v nadaljnjih postopkih sprejemanja strategij, predpisov, umeščanja v prostor in presoj vplivov na okolje. Sodelovanje mora biti konstruktivno in odzivno, cilj pa najboljši možen rezultat.