EU_consensus

“Od besed k dejanjem” – reakcija evropskih nevladnih organizacij o skupni evropski razvojni politiki

Evropska komisija je 22. novembra objavila sveženj ukrepov za izpolnitev zaveze za doseganje trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. Objavila je sporočilo o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope, kako bo v prihodnje uresničevala cilje trajnostnega razvoja, sporočilo o Evropskem soglasju za razvoj, ki določa skupno vizijo in okvir za skupno delovanje Evropske unije ter držav članic za izvajanje Agende 2030 in sporočilo o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibskimi ter pacifiškimi državami po letu 2020, ko se izteče sporazum o partnerstvu iz Cotonouja.

Vsa tri sporočila so pomembna za oblikovanje konkretnih ukrepov aktivne politike mednarodnega razvojnega sodelovanja na ravni Evropske unije in držav članic. To je še posebej pomembno za Slovenijo, kjer pravkar pripravljamo novo resolucijo o politiki mednarodnega razvojnega sodelovanja in strategijo izvajanja, za katero bomo v prihodnji letih namenili več kot milijardo evrov.

Evropsko združenje CONCORD, katerega nacionalna predstavnica je platforma SLOGA, poudarja, da si morajo evropske vlade še aktivneje prizadevati za bolj trajnostno usmerjen razvoj vsega sveta. Kot prvi odziv nevladnih organizacij na objavljeni osnutek Evropskega soglasju za razvoj, platforma SLOGA evropske vlade poziva, da pričnejo z aktivnim udejanjanjem Agende 2030 za trajnostni razvoj. Nevladne organizacije bodo aktivno sodelovale pri oblikovanju in izvajanju ukrepov odprave lakote ter revščine in zmanjševanja neenakosti doma ter po svetu in z budnim očesom bdele nad njihovim dejanskim uresničevanjem.

»Aktualni ukrepi za naslavljanje migracijskih in varnostnih izzivov v Evropski uniji, ki posegajo na področje uradne razvojne pomoči terjo tako realno zmanjšujejo, po mnenju nevladnih organizacij niso pravi odgovor na današnje izzive. Potrebujemo prave ukrepe in močno voljo, če bomo želeli izkoreniniti človeška trpljenja zaradi lakote ter vsesplošnega  pomanjkanja. Uradna razvojna pomoč se ne sme uporabljati za preprečevanje varnostnih tveganj in investicije morajo doseči tradicionalno najšibkejše, če želimo ustvariti spremembe, kot jih določa Agenda 2030,« je povedal Albin Keuc, direktor SLOGA, platforme nevladnig organizacij za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč.

Dodatne informacije:

Albin Keuc, albin.keuc@sloga-platform.org, 041 749 468

Marjan Huč, marjan.huc@sloga-platform.org, 040 137 513

Viri:

Vsa tri sporočila z dodatnimi gradivi so dostopna na spletni strani Evropske komisije.

Prvo evropsko soglasje o razvoju je bilo sprejeto leta 2005 v obliki sporazuma o razvojni politiki EU, ki so ga podpisale Evropska komisija, Evropski parlament in Svet EU, ki je določil okvir  in skupna načela po katerih naj bi delovale institucije EU in držav članic.

Hkrati z objavo svežnja Evropske komisije je Eurostat objavil poročilo “Sustainable development in the European Union — A statistical glance from the viewpoint of the UN Sustainable Development Goals”, ki predstavlja podatke o stanju in doseganju ciljev trajnostnega razvoja (SDGs) v 28 EU državah.

Zadnje CONCORD poročilo “Sustainable Development – The Stakes could not be higher” analizira implementacijo Agende 2030 in skladnosti politik za trajnostni razvoj s strani EU držav članic.

Platforma SLOGA je tudi letos v sodelovanju s CONCORD pripravila Aidwatch poročilo, ki ugotavlja, da je bilo v letu 2015 v povprečju kar 17 % uradne razvojne pomoči namenjene za financiranje šolnin tujim študentom, odpis dolgov in oskrbo migrantov.