Objavljeno tretje EU poročilo o državljanstvu

Evropska komisija je danes objavila tretje poročilo o državljanstvu, v katerem predstavlja ukrepe, s katerimi bo zagotovila, da bodo lahko državljani EU pri delu, na potovanjih ter pri študiju ali udeležbi na volitvah v polni meri uživali svoje pravice.

Evropska komisija zagotavlja uveljavljanje pravic, ki izhajajo iz državljanstva EU. Od leta 2010 vsaka tri leta poroča o glavnih pobudah, ki so bile sprejete za spodbujanje in krepitev evropskega državljanstva. Poročila temeljijo na povratnih informacijah državljanov, predloženih peticijah in neposrednem dialogu Komisije z državljani. Leta 2015 je Komisija izvedla javno posvetovanje ter dve anketi o državljanstvu EU in volilni pravici. Na podlagi rezultatov je pripravila poročilo o državljanstvu EU za leto 2017.

Evropejci so bolje kot kdaj koli prej seznanjeni s statusom, ki ga imajo kot državljani Unije, delež tistih, ki želijo bolje poznati svoje pravice, pa se še naprej povečuje. Podatki standardnega Eurobarometra, objavljeni decembra 2016, kažejo, da več kot 80 % Evropejcev (90 % Slovencev) ceni zlasti pravico do prostega gibanja, ki jim omogoča, da živijo, delajo, študirajo in poslujejo po vsej EU. Vendar državljani EU zaradi pomanjkljivega poznavanja ne uveljavljajo v polni meri svoje pravice do glasovanja na evropskih in lokalnih volitvah, mnogi pa tudi niso seznanjeni s pravico do konzularne zaščite. V poročilu o državljanstvu EU za leto 2017 so zato določene prednostne naloge Komisije za nadaljnje ozaveščanje o teh pravicah in njihovo lažje uveljavljanje v praksi.

 Poročilo se na podlagi povratnih informacij, ki so jih državljani posredovali v anketah in javnih posvetovanjih, osredotoča na štiri glavna področja: 1) spodbujanje pravic iz državljanstva EU in skupnih vrednot EU, 2) povečanje udeležbe državljanov v demokratičnem življenju EU, 3) poenostavitev vsakdanjega življenja državljanov EU, 4) krepitev varnosti in spodbujanje enakosti.

 Za uresničitev teh ciljev bo Komisija sprejela več ukrepov, na primer:

• organizacijo vseevropske informacijske kampanje o pravicah iz državljanstva EU, da bi državljani bolje razumeli svoje pravice;

• okrepitev prostovoljstva: Komisija želi mladim zagotoviti več priložnosti za prispevanje v korist družbe in izkazovanje solidarnosti. Evropska solidarnostna enota, ki je začela delovati 7. decembra 2016, nudi mladim priložnost, da pridobijo dragocene izkušnje in hkrati izkažejo solidarnost z ljudmi v stiski;

• predlog za vzpostavitev „enotnega digitalnega portala“, da se državljanom omogoči enostaven spletni dostop do informacij, pomoči in storitev reševanja težav za številna administrativna vprašanja;

• okrepitev dialogov z državljani in spodbujanje javnih razprav za izmenjavo mnenj z državljani EU ter izboljšanje njihovega razumevanja o učinku Unije na njihovo vsakdanje življenje. • spodbujanje dobrih praks, ki bodo državljanom v pomoč pri glasovanju in kandidiranju na volitvah EU, zlasti na volitvah leta 2019.

 Vsaka oseba, ki ima državljanstvo ene od držav članic EU, je tudi državljan EU. Državljanstvo EU ne nadomešča nacionalnega državljanstva, temveč ga dopolnjuje. Gre za pomemben status, ki državljanom nudi številne svoboščine, na primer prosto gibanje, konzularno zaščito ter pasivno in aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah in volitvah v Evropski parlament, ne glede na to, kje v Evropski uniji oseba živi.

O pomembnosti državljanstva govorijo tudi sprejeti cilji trajnostnega razvoja, kjer je v različnih ciljih opredeljena pomembnost pravnega varstva, pravi in svoboščin za miroljubne in trajnostne skupnosti. V  16 cilju, ki govori o miru, pravičnosti in močnih institucijag so se države zavezale: do leta 2030 vsem urediti osebni pravni status, tudi z vpisom rojstev v matični register. Več o globalnih ciljih na www.globalni-cilji.si.

Celotno sporočilo

Poročilo o državljanstvu za leto 2017 in povzetki poročila za posamezne države članice