Senčno poročilo o spoštovanju danih zavez evropskih držav na področju uradne razvojne pomoči in financiranju globalnega razvoja je objavljeno. Poročilo AidWatch 2020 je pripravilo Evropsko združenje nevladnih organizacij za razvoj CONCORD, pri njegovi pripravi pa je sodelovala tudi SLOGA, platforma nevladnih organizacijza razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč. Letno senčno poročilo, ki ga združenje pripravlja že od leta 2005, preverja izvajanje in oblikuje priporočila glede kakovosti ter količine uradne razvojne pomoči (URP), ki jo države članice EU in Evropska komisija namenjajo državam globalnega juga.
Letos se je stopnja svetovne revščine povečala prvič po letu 1998. K temu je žal precej pripomogla pandemija covid-19 vendar to ne bi smelo predstavljati izgovora držav donatoric, da se vedno bolj oddaljujejo od zastavljenega cilja. Kot je razvidno iz poročila, ob sedanjih stopnjah povečevanja sredstev za URP zastavljeni cilji ne bodo doseženi pred letom 2070.
Platforma SLOGA kot nacionalna platforma nevladnih razvojnih organizacij sodeluje pri pripravi celotnega poročila in pripravlja poglavje poročila o Sloveniji. Direktor Albin Keuc poudarja: »Pri uradni razvojni pomoči na ravni Evropske unije smo zaznali nekaj napredka, na primer pri uresničevanju zaveze do najmanj razvitih držav globalnega juga. Vendar so danes zaradi covid-19 in gospodarskih posledic te številke izjemno negotove. Treba bo veliko partnerskega sodelovanja, da države donatorice vsaj ohranimo, če že ne povečamo, deleže, ki jih namenjamo za uradno razvojno pomoč. Glavni argumenti za povečanje uradne razvojne pomoči so prav strukturne neenakosti in izjemna ranljivost mnogih družbenih skupin, ki jih je epidemija samo še okrepila. Da je vrag odnesel šalo, se kaže v tem, da tudi OECD, klub najrazvitejših držav, poziva članice, med njimi tudi Slovenijo, k povečanju uradne razvojne pomoči. Zato moramo okrepiti sodelovanje za oblikovanje skupnega načrta civilno-družbenih organizacij, gospodarstva in političnih odločevalcev za več pomoči in solidarnosti.«
Maruša Babnik, sodelavka Ekvilib Inštituta, članice platforme SLOGA, dodaja: »Uradna razvojna pomoč Slovenije je tudi v letu 2019 stagnirala na 0,16 % bruto nacionalnega dohodka. Smo še daleč od zaveze 0,33 %, kar moramo doseči do leta 2030. Še zmeraj ohranjamo visok delež tako imenovane napihnjene pomoči, predvsem v obliki oprostitev šolnin. Zaradi covid-19 ostaja pred nami izziv povečati sredstva, namenjena ‘najmanj razvitim državam’ po klasifikaciji OECD. Obljubljeno desetletje dejanj se lahko hitro spremeni v desetletje okrevanja po covid-19. Zato potrebujemo nacionalni akcijski načrt za uresničitev zaveze 0,33 %, kar je dejansko odločitev o prihodnosti mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije.«
Covid-19 neusmiljeno razkriva, da so naložbe v podporo javnim sektorjem ključnega pomena za omogočanje trajnostnega razvoja v državah globalnega juga. Ob vstopu v zadnje desetletje ukrepanja za uresničitev ciljev trajnostnega razvoja, bi morali uradno razvojno pomoč EU obravnavati kot bistveni izraz globalne solidarnosti. EU države donatorice morajo drastično povečati svoja prizadevanja za izpolnitev svojih mednarodnih zavez. V nasprotnem primeru ne bo mogoče obravnavati ekonomskih in socialnih posledic pandemije za ljudi po vsem svetu, zlasti ne za najbolj ranljive skupine. Pri okrevanju po Covid-19 si morajo donatorji EU skupaj prizadevati za čim prejšnjo opustitev zapiranja nacionalnih gospodarstev in ponovno začeti izpolnjevati zaveze za omogočanje mednarodnega sodelovanja. Poročilo vsebuje tudi jasna priporočila vsem EU državam donatoricam, da povečajo sredstva za URP.
Celotno poročilo AidWatch 2020: Knock-on effects: An urgent call to Leave No One Behind lahko najdete tu.