O dobrih praksah zaščite in oskrbe migrantskih otrok ter mladoletnih prosilcev za azil na konferenci v Stockholmu

V Stockholmu je 8. in 9. decembra 2016 potekala konferenca o zaščiti ter oskrbi migrantskih otrok s poudarkom na mladoletnikih brez spremstva. Konference so se udeležili predstavniki nacionalnih vlad, agencij Združenih narodov, mednarodnih in nevladnih organizacij iz 26 evropskih držav. Razpravljali so o dobrih praksah in izzivih v kompleksnih okoliščinah, v katerih so številne evropske države, tako izvorne, tranzitne kot tudi ciljne države.

Položaj otrok v migracijskih procesih je pomembna tema Sveta baltskih obmorskih držav (Council of the Baltic Sea States – CBSS) in Srednjeevropske pobude (Central European Initiative – CEI), zato bodo zaključki konference vodili delovanje teh dveh regionalnih organizacij ter njihovih partnerjev v letu 2017 in prihodnjih letih. O nadaljnjem sodelovanju teh dveh regionalnih organizacij so ob robu konference razpravljali veleposlanik Guðmundur Árni Stefánsson, predsedujoči Islandskemu predsedstvu CBSS, veleposlanik Miloš Prica, koordinator predsedstva BiH CEI, in Ugo Poli s Sekretariata CEI. Na konferenci so bile predstavljene Smernice CBSS pri spodbujanju človekovih pravic in največje otrokove koristi v transnacionalnih primerih zaščite otrok (CBSS Guidelines Promoting the Human Rights and the Best Interests of the Child in Transnational Child Protection Cases).

Med zaključki srečanja je bil kot primer dobre prakse prepoznan nordijski model Barnahus otroških hiš. Model Barnahus pod eno streho ponuja celovite, večdisciplinarne in medresorske storitve ter se vse bolj uporablja za otroke – žrtve trgovanja z ljudmi in otroke brez spremstva. V otroku prijaznem okolju strokovnjaki preko forenzičnih intervjujev in zdravniških pregledov zbirajo dokaze ter zagotavljajo oceno primera in zdravljenje oz. podporo. Vsi postopki so dokumentirani s ciljem pridobivanja dokaznega gradiva za azilne ali druge relevantne postopke, dokazi so namreč veljavni tudi v sodnih postopkih in imajo visoko dokazno vrednost.

Predstavitve in razprave so pokazale veliko drugih dobrih primerov, kako je mogoče izzive zagotavljanja pravic migrantskih otrok spremeniti v priložnosti za družbeno vključenost ter kohezijo. Naložbe v dobrobit, dobro počutje in razvoj migrantskih otrok ter mladoletnih prosilcev za azil krepijo njihovo sodelovanje in intergracijo ter posledično prispevajo k mirnim, stabilnim družbam blaginje v izvornih in ciljnih državah.

Več informacij