Focus, društvo za sonaraven razvoj, opozarja na to, da mora tudi Slovenija še precej izboljšati svoje energetske in podnebne načrte, če želimo doseči cilje do leta 2030. “Do konca leta bodo morale države EU predložiti svoje končne nacionalne energetske in podnebne načrte ter v njih predstaviti, kako bodo prispevale k podnebnim in energetskim ciljem EU do leta 2030. Novo, danes objavljeno poročilo prikazuje, kakšen napredek je bil dosežen, odkar je Evropska komisija objavila svoja priporočila glede osnutkov energetskih in podnebnih načrtov vsake izmed držav članic EU. Kljub določenim izboljšavam morajo države v prihajajočih mesecih okrepiti svoja prizadevanja, da bodo uresničile vsaj cilje EU za leto 2030, kaj šele cilje Pariškega sporazuma. To velja tudi za Slovenijo, ki jo čaka še kar nekaj dela.”
“Poročilo z naslovom »Čas se izteka: Vpogled v dosedanji napredek držav članic na področju izboljšav njihovih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov«, ki ga je danes objavila organizacija Climate Action Network (CAN) Europe, prikazuje napredek, ki so ga do sedaj naredile države članice EU pri izboljševanju svojih osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov. Pri tem je upoštevano tudi, v kakšnem obsegu so države upoštevale priporočila Evropske komisije, izdana junija letos, in ali načrtujejo ta priporočila tudi preseči.
Odkar so bili predloženi prvi osnutki nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, se je okrepila podpora za povečanje podnebnih ciljev EU do leta 2030. Evropski parlament, nova predsednica Evropske komisije in vse več držav članic pozivajo k zaostritvi cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov s 40 na 55 odstotkov v primerjavi z ravnmi iz leta 1990. Tako na primer Danska, ki se je letos zavezala k obsežnejšemu, 70‑odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov do leta 2030, trenutno nadgrajuje svoj osnutek energetskih in podnebnih načrtov v skladu s tem ambicioznejšim ciljem. To kaže, da so energetski in podnebni načrti orodje, s katerim je mogoče preseči trenutne cilje EU.
Kar zadeva nacionalne prispevke na področju obnovljivih virov in energetske učinkovitosti, je bilo storjenega nekaj napredka, vendar pa je do sedaj le nekaj držav članic izrazilo konkretne namere glede povečanja svojih prispevkov, zlasti glede preseganja minimalnih zahtev. Grčija je na primer edina država do sedaj, ki je po izdaji priporočil Evropske komisije objavila, da načrtuje povečati delež obnovljivih virov energije v obsegu, ki je večji od priporočenega. Ker še naprej obstaja tveganje, da energetski cilji EU za leto 2030, zlasti na področju energetske učinkovitosti, ne bodo uresničeni, morajo vse države EU takoj pospešiti svoja prizadevanja ter zagotoviti, da bodo skupaj ne samo uresničile, temveč tudi presegle trenutne cilje.
Taj Zavodnik, Focus, društvo za sonaraven razvoj: “Tudi od Slovenije se pričakujejo ambicioznejši cilji. Ti so potrebni že za dosego skupnih evropskih ciljev, za dosego zavez iz pariškega sporazuma pa bo potrebno drastično zvišanje ciljev, ki presega priporočila Evropske komisije. Pozitivno je, da je Slovenija v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu pokazala, da lahko z dodatnimi ukrepi dosežemo večje zmanjšanje emisij, a zdaj je to potrebno prevesti v povišane cilje. Najmanj kar je potrebno storiti, je povečati cilj za delež obnovljivih virov energije, zastaviti ambicioznejšo časovnico opuščanja premoga in pripraviti podroben načrt opuščanja subvencij fosilnim gorivom.’’
Sporočilo za javnost lahko v celoti najdete na spletni strani društva Focus.
Vir: Focus