Nevladne organizacije EU-13 želijo ozaveščati kljub težavam s financiranjem s strani Bruslja

Razvojne organizacije iz novih držav članic Evropske unije (EU) se zavedajo zaostanka za svojimi kolegi iz ‘stare’ Evrope. Vse skupaj pa še otežujejo okorni postopki za pridobivanje sredstev Evropske komisije, namenjenih ozaveščanju o razvojnih problematikah. Kar je morda še huje, je to, da takšni postopki puščajo priokus kaznovanosti teh nevladnih organizacij.

V pismu evropskemu komisarju za mednarodno sodelovanje in razvoj Nevenu Mimici so platforme razvojnih nevladnih organizacij potožile o »posredno diskriminatornih načelih«, ki vplivajo na financiranje organizacij v najnovejših 13 državah članicah – t. i. EU-13 – ki so pristopile v EU v letih 2004, 2007 in 2013. Sporočilo je pripravilo Evropsko združenje nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje (European NGO Confederation for Relief and Cooperation – CONCORD) in TRIALOG, mreža razvojnih nevladnih organizacij iz novih držav članic EU.

Razprava poteka glede aktivnosti za boljše razumevanje razvojnega sodelovanja med evropskimi državljani. Evropska komisija tovrstne projekte sofinancira znotraj programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju (Development Education and Awareness-Raising Programme – DEAR), ki je namenjen promociji aktivnega udejstvovanja državljanov na razvojnem področju z namenom prispevanja k večji skladnosti politik za razvoj.

Stran od enakega pristopa za vse

Sredstva Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju upravlja EuropeAid (Urad Evropske komisije za razvojno sodelovanje) znotraj tematskega programa za organizacije civilne družbe in lokalne oblasti. Komisija pa uporablja enaka pravila za vse prosilce za sredstva. Vendar ali je tak pristop vzdržen v kontekstu unije 28 držav?

Po mnenju nacionalnih platform razvojnih nevladnih organizacij v EU državah članicah ni. Enak pristop Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju za vse organizacije civilne družbe znotraj EU bo povzročil celo vrsto administrativnih in zmogljivostnih ovir za večino zgoraj omenjenih organizacij. To pa bo vplivalo na njihovo sposobnost in uspešnost dostopanja do nepovratnih sredstev, kar se bo še najbolj kazalo znotraj skupine EU–13, še dodajajo. Manjšim in manj izkušenim organizacijam civilne družbe namreč primanjkuje sredstev in zmogljivosti za tekmovanje za sredstva, dodeljena s strani Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju, prikazuje nedavna študija Trialoga.

Komisija je obvestila Devex, da se zavedajo skrbi izraženih s strani nevladnih organizacij in da sledi osebni odgovor s strani Mimice.

Razprava odseva obstoječe razlike med 15. ‘starimi’ članici EU in tistimi, ki so v EU pristopile v zadnjem desetletju, kot posledica kulminacije procesa začetega po padcu železne zavese v Evropi. Večina EU-13 držav je nastalo po razpadu Vzhodnega bloka v letih 1989–1991. Nevladni sektor se je moral praktično razviti iz ničle, kot posledica dolge zadušenosti pod komunistično vladavino. Razvojno sodelovanje prav tako v preteklosti ni predstavljalo enega glavnih javno-političnih vprašanj.

Nekaj razlikovanja, vendar ne dovolj

Pravila Evropske Komisije za projekte znotraj Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju omogočajo nekaj razlikovanja. Eden izmed primerov predstavlja raven sofinanciranja. EuropeAid zagotavlja 95 odstotkov sredstev za nevladne organizacije EU-13, medtem kot zagotavlja zgolj 85 odstotkov za organizacije v EU-15.

Bolj problematična je bila odločitev EuropeAid-a za zvišanje minimalne višine nepovratnih sredstev s 100.000 evrov na 1 milijon evrov za nevladne organizacije znotraj EU-13 (in 3 milijone evrov za nevladne organizacije v EU-15) z namenom spodbujanja večjih, več-državnih pobud, ki se dotikajo specifične tematike. Vztrajanje EuropeAid-a na večjih projektih, kar je opaženo tudi s strani nevladnih organizacij, ki delajo na terenu, je namenjeno spodbuditi nevladne organizacije k sodelovanju na projektih v oblikah konzorcijev.

Vendar pa skupnost nevladnih organizacij opozarja, da povečan prag za dodeljevanje nepovratnih sredstev predstavlja oviro za nevladne organizacije iz EU-13, ki tako še težje najdejo zahtevanih 5 odstotkov za sofinanciranje projektov.

V skladu s trenutnimi pravili Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju bi projekt, vreden 1 milijon evrov, pomenil 50.000 evrov, ki bi jih morale zagotoviti nevladne organizacije oz. organizacije civilne družbe same. To je praktično nemogoče v državah, kot je npr. Latvija, kjer letni promet povprečne nevladne organizacije znaša blizu 30.000 evrov, kot je Devex-u povedala Inese Vaivare, direktorica Latvijske platforme razvojnih nevladnih organizacij Lapas. »Naš povprečen letni promet znaša 60.000 evrov, vendar nikoli nimamo več kot 1–2 zaposlena. Kot direktorica platforme ne dobivam redne plače. Plačana sem kot projektni vodja, če seveda imamo projekt,« je še dejala.

Vladna sredstva ne ponujajo rešitve, saj latvijsko zunanje ministrstvo Lapas-u priskrbi zgolj 25.000 sredstev za vse njihove projekte. To leto je sicer izjema. Platforma je dobila dodatna sredstva zaradi evropskega leta za razvoj, ki se je začelo januarja, ko je Latvija prevzela predsedovanje EU za šest mesecev.

Delovanje na skupnih projektih kot del konzorcija tudi ne ponuja nujno rešitve. »Skozi prakso smo videli, da pri prijavah na sredstva Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju številne večje nevladne organizacije in mreže iz EU-15 k sodelovanju na projektih povabijo že obstoječe partnerske organizacije oz. veje v EU-13,« je dejala direktorica Lapas. »Če ne sodelujejo s številnimi partnerji z nizkimi zmogljivostmi, se tako lahko izognejo večjemu administrativnemu bremenu. Ampak to za organizacije, podobne našim, pomeni, da po večini nimajo možnosti vstopa v igro.«

Ne gre le za financiranje

Vaivare se boji, da brez primernega dostopa do sredstev nevladne organizacije v novih članicah EU ne bodo zmogle razviti svojih zmogljivosti za povečanje sredstev, kar jih bo obsodilo na marginalizacijo in začaran krog. Če nevladne organizacije ostanejo majhne in marginalizirane, bo taka ostala tudi ozaveščenost splošne javnosti in njeno razumevanje potrebe po razvojni pomoči. »Vlada potem ne bi videla potrebe po financiranju naših projektov. Naša uradna razvojna pomoč je že tako ena najnižjih v EU,« je poudarila.

Nepovratna sredstva Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju znašajo okoli 30 milijonov evrov letno. V obdobju 2004–2013 je bilo dodeljenih 31,3 milijone evrov EU-13, kar znaša 14 odstotkov vseh nepovratnih sredstev tega programa. Nekatere nove države članice so bile bolj uspešne pri pridobivanju sredstev Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju. Češke organizacije civilne družbe so prejele 30 odstotkov vseh sredstev, dodeljenih EU-13, na drugem mestu je Poljska (18 odstotkov) in Madžarska (12 odstotkov). Latvija (3 odstotki) zaseda drugo najslabše mesto, za njo je le Slovaška (1 odstotek).

Platforme nevladnih organizacij opozarjajo na novo grožnjo: v letu 2015 ni predvidenega poziva za financiranje s strani Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju. Namesto tega je Komisija objavila poziv, v katerem je združila sredstva Programa za izobraževanje in ozaveščanje o razvoju za leti 2013 in 2014 za projekte znotraj trajajočega evropskega leta za razvoj. To lahko predstavlja ogromen primanjkljaj v financiranju razvojnih nevladnih organizacij. »Govorila sem s številnimi nevladnimi organizacijami, ki so zelo pesimistične. Situacija lahko prisili manjše organizacije k zaprtju,« je razkrila Vaivare. Ne gre le za dostop do financiranja, je poudarila, temveč tudi za priznavanje pomena raznolikosti evropskih pogledov na razvoj. »Ne želim, da gledajo na nas kot revne brate v družini. Imamo lastne specifične lastnosti v razvoju naše civilne družbe in želimo, da jih Komisija spoštuje,« je zaključila.

Vir: DEVEX