Čeprav vedno več deklet obiskuje osnovno šolo, se 15 milijonov deklet osnovnošolske starosti verjetno nikoli ne bo naučilo brati ali pisati v primerjavi s približno 10 milijoni fantov. Statistike kažejo, da ima ključno vlogo pri izključevanju izobraževanje. Stopnja nepismenosti je najvišja med ženskami v najrevnejših gospodinjstvih.
Stopnja pismenosti med mladimi (starimi od 15 do 24 let) in odraslimi se na splošno povečuje, zahvaljujoč večjim možnostim izobraževanja. Globalno gledano se je stopnja pismenosti mladih v dveh desetletjih povečala z 83 na 91 odstotkov, medtem ko se je število nepismenih mladih zmanjšalo s 170 na 115 milijonov. V približno 70 odstotkov držav in območij, za katera imamo na voljo podatje, je torej izkoreninilo ali skoraj izkoreninilo nepismenost med mladimi. V nekaterih državah zahodne in srednje Afrike pa stopnja pismenosti mladih ostaja nižja od 50 odstotkov. To so države, ki imajo težave s povečanjem vpisa tako v osnovno kot srednjo šolo.
Poleg tega obstajajo regionalne in spolne razlike. Če je pismenost najnižja v najmanj razvitih državah, je ta višja med moškimi kot ženskami. Podatki zadnjih let kažejo, da mlade ženske predstavljajo 59 odstotkov celotne nepismene mladinske populacije. Predvsem je to prisotno v zahodni in srednji Afriki ter južni Aziji.
Na primer v Nigeriji imajo skoraj vse (99,4%) ženske in dekleta Fulani, ki živijo v najrevnejših podeželskih gospodinjstvih, manj kot šest let izobraževanja. Visoka stopnja nepismenosti prispeva tudi k pomanjkanju na drugih področjih, vključno z možnostmi zaposlitve. V večnacionalni državi Boliviji je med ženskami in moškimi iz najbogatejših 20 odstotkov gospodinjstev stopnja nepismenosti blizu nič. Pa vendar ta v najrevnejših 20 odstotkih gospodinjstev med ženskami znaša 23 odstotkov. Številka naraste na 29 odstotkov za bolivijske ženske iz domorodne skupine Quechua.
Vir: UNICEF data, Ministrstvo za zunanje zadeve