Najnovejša nevladna statistika

CNVOS je pripravil obsežen statistični pregled nevladnega sektorja v Sloveniji za leto 2015. Koliko nevladnikov sploh je, koliko ljudi zaposlujejo, kakšni so njihovi skupni prihodki? Izračunali so t. i. kazalnike razvoja NVO sektorja.

V 2015 je bilo aktivnih 25.975 nevladnih organizacij, kar je 2,5 % več kot leto prej. Še vedno velja, da je med NVO največ društev (kar 88 %), ostalo so zavodi (11 %) in ustanove (1 %). V zadnjih letih število NVO še naprej raste, tako jih je kar 17 % več kot leta 2009.

Večajo se tudi skupni prihodki NVO. Leta 2015 so imeli NVO skupaj kar 783 milijonov evrov prihodkov oz. 3 % več kot leto prej. To je hkrati že drugo zaporedno leto, ko so se prihodki povečali, tako da vpliva gospodarske krize, kot smo mu bila priča v 2013, na prihodke očitno ni več. Pričakovano imajo znotraj sektorja največ prihodkov društva (548 milijonov oz. 70 %), sledijo zavodi (225 milijonov oz. 29 %) in ustanove (10 milijonov prihodkov oz. 1 % vseh prihodkov NVO).

Leta 2015 2 % več zaposlenih kot leto prej
Če primerjamo povprečen prihodek nevladne organizacije glede na njeno obliko, je ta najvišji pri zavodih, saj znaša nekaj več kot 81.000 evrov. Povprečni prihodki ustanov in društev so precej nižji; in sicer ima posamezna ustanova povprečno nekaj več 41.600 evrov prihodkov, društvo pa nekaj več kot 23.800 evrov. Povprečen prihodek na nevladno organizacijo sicer znaša 30.143 evrov. Če pogledamo dejansko razdelitev prihodkov, je slika nekoliko drugačna: kar 18 % NVO v 2015 ni imelo nobenih prihodkov, še dodatnih 37 % pa prihodke nižje od 5.000 evrov. Samo 9 % NVO je, na drugi strani, imelo več kot 50.000 evrov prihodkov.

Kljub pretekli krizi NVO sektor ostaja delodajalec, kjer se skupno število zaposlenih ne krči. V 2015 so tako imeli celo 2 % več zaposlenih kot leto prej (7.624 v 2015 v primerjavi s 7.102 v 2014), k čemur pa so prispevali le zavodi. Kljub temu da predstavljajo zgolj slabih 11 % nevladnega sektorja, so ti zaposlovali več kot polovico vseh nevladniških delavcev (3.933 delavcev od skupno 7.332) in 5 % več kot lani.

Število zaposlenih v društvih in ustanovah se je namreč zmanjšalo, saj so društva zaposlovala 3.190 delavcev oz. 1% manj kot lani (ko so jih zaposlovala 3.221), ustanove pa so zaposlovale 67 oseb oz. kar 17 % manj kot lani (ko so jih zaposlovale 80). Večino dela so sicer še vedno opravili prostovoljci, saj kar 93 % NVO ni imelo nobenega zaposlenega. Vsaj enega zaposlenega ima sicer 5 % društev, 28 % zavodov in 9 % ustanov. Nad 50 zaposlenih ima samo 17 NVO (oz. 0,07 % vseh NVO).

65 % prihodkov iz nejavnih sredstev
Podatke o NVO lahko uporabimo tudi za izračun t. i. kazalnikov razvoja, ki nam prikažejo stopnjo razvoja sektorja v posamezni državi. Ti kazalniki so: delež zaposlenih v NVO glede na aktivno prebivalstvo, delež prihodkov NVO glede na BDP, delež javnih sredstev glede na vse prihodke NVO in delež BDP, ki ga država nameni NVO.

Delež zaposlenih v NVO glede na aktivno prebivalstvo v zadnjih letih raste, tako kot tudi število zaposlenih v NVO. V 2015 je sektor tako zaposloval 0,79 % aktivnega prebivalstva, kar je 0,02 % več kot leto prej (oz. 0,2 % več kot v 2009). Kljub povečanju je to še vedno relativno malo. Po zadnji večji mednarodni raziskavi je namreč ta delež v državah EU kar 5,42 %. Zadnja leta je nespodbuden kazalnik deleža prihodkov NVO glede na BDP. Če so NVO v 2012 ustvarile 749 milijonov evrov, kar je bilo enako 2,08 % BDP, je bil ta odstotek v 2015 samo še 2,03. Tudi tu smo precej za povprečjem EU, kjer delež znaša okoli 3,8 % BDP.

Kazalnika delež javnih sredstev glede na vse prihodke NVO in delež BDP, ki ga država nameni NVO, govorita o tem, koliko država vpenja NVO v storitve, ki jih zagotavlja svojim prebivalcem. Delež javnih sredstev glede na vse prihodke NVO v zadnjih letih pada in je bil leta 2015 nekaj manj kot 36 %, kar je za več kot 4 % manj kot leta 2010. Okoli 65 % prihodkov NVO tako prihaja iz drugih virov, kot so donacije, članarine, prihodki iz prodaje in podobno. Povprečje v EU je tu precej višje, in sicer kar 58 %, od česa smo se v zadnjih letih še bolj oddaljili.

Tudi če primerjamo, kolikšen delež svojega BDP država nameni NVO za izvajanje njihovih storitev za prebivalce, ugotovimo podobno: delež v zadnjih letih pada in je bil v letu 2015 samo še 0,73 %, medtem ko je bil v letu 2012 0,82 %, druge države EU svojim nevladnim organizacijam v povprečju namenijo kar 2,20 % BDP.

Še več zanimivih podatkov o NVO najdete CNVOS spletni strani v razdelku NVO sektor: dejstva in številke.