Na zasedanju predvsem o skupnem evropskem azilnem sistemu in solidarnosti

V Bratislavi je 7. julija 2016 potekalo neformalno zasedanje Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve, ki se ga je udeležila tudi ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar. Osrednji temi zasedanja sta bili migracije in upravljanje meja.

V okviru prve točke – migracij – so ministri govorili predvsem o skupnem evropskem azilnem sistemu. Ta je zaradi migracijskih tokov, s katerimi se sooča celotna Evropa, pod velikim pritiskom, zato so zakonodajne spremembe na tem področju nujne. Opozorili so, da je treba vse komponente skupnega evropskega azilnega sistema obravnavati in prenavljati usklajeno, saj lahko le na tak način omogočimo poenotenje standardov na področju sprejema in nudimo pomoč osebam, ki dejansko potrebujejo zaščito. Ministri so se strinjali, da solidarnost mora ostati steber upravljanja migracij in skupnega evropskega azilnega sistema. Tega se zaveda tudi Slovenija, ki poskuša biti zanesljiv partner v projektih relokacije in državam pod pritiskom pomagati po svojih najboljših močeh. Po besedah ministrice je Slovenija naklonjena večplastnemu pristopu – solidarnosti, ki se lahko kaže na različne načine, ne le v številkah preseljenih oseb, saj ima tudi solidarnost svoje omejitve. Poleg sodelovanja v projektu relokacije se ta pomoč kaže tudi z napotitvijo policistov in drugih strokovnjakov, s finančno pomočjo, tehnično in drugo opremo. »Vse to se mora upoštevati pri ocenjevanju prispevkov držav članic, ne le številke preseljenih oseb,« je poudarila ministrica, ki je dodala, “da primarni fokus ne more biti obvezna in predpisana solidarnost, ampak skupno zavedanje o potrebi po medsebojni pomoči, državam pa mora biti prepuščen določen manevrski prostor pri izbiri načina udeležbe”.

Korekcijski mehanizem relokacije je pomoč državi članici pri integraciji oseb z mednarodno zaščito, vendar pa je po mnenju Slovenije pri tem treba upoštevati sprejemne zmogljivosti držav članic, saj sprejemanje števila oseb, ki presegajo kapacitete posamezne države, lahko ogrozi pravni red, socialni sistem in notranjo varnost držav sprejemnic, obenem pa povzročijo masovne sekundarne migracije v druge države članice. »S tem dejansko povzročimo več težav v Evropski uniji, kot pa jih rešimo,« je izpostavila ministrica. Dodala je tudi, da “mora EU kot celota dati jasen in odločen signal, da je nekontroliran pritok migrantov v EU, ki temelji na poslovnem modelu tihotapcev, nedopusten, pri čemer je ključnega pomena učinkovito varovanje zunanjih meja EU, preko katerih migranti stopajo na ozemlje EU.”

Popoldanski del zasedanja so ministri posvetili upravljanju meja. Govorili so o aktivnostih, ki so potrebne za implementacijo Uredbe o evropski mejni in obalni straži, in o sistemu EU za obveščanje o potovanjih in njihovih odobritvah (ETIAS), v katerega bi potniki, ki so oproščeni vizumske obveznosti, vnesli pomembne informacije o svojem načrtovanem potovanju.

Ob robu zasedanja je ministrica opravila kratka bilateralna srečanja z ministri Avstrije, Belgije, Hrvaške, Makedonije in Nizozemske in z evropskim komisarjem za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitrisom Avramopoulosom.