Manifest My revolution društvo Focus

#MyRevolution Manifesto 3.0: Mladi kritični do družbeno-gospodarskega sistema

V Društvu Focus so v lanskem letu, kljub skoraj nemogočim razmeram, uspešno izpeljali projekt “Moja revolucija – refleksije 1989 za participacijo in pravice mladih danes”, v sklopu katerega so se udeleženci in udeleženke iz Slovenije, Avstrije, Poljske in Italije zbrali na Dunaju in skupaj dokončali sooblikovanje Srednjeevropskega mladinskega manifesta.

  • Ukrepi za boj proti podnebni krizi naj vedno upoštevajo socialno pravičnost tako na lokalni kot na svetovni ravni.
  • Upoštevati je treba učinke na različne družbene skupine in sprejeti pravične ukrepe (npr. socialne ukrepe za delavce v premogovniški industriji ob ustavitvi proizvodnje premoga).
  • Cene stanovanjskih nepremičnin naj se znižajo in z regulacijo prilagajajo povprečni plači prebivalstva na nekem območju.
  • Z namenom višanja kakovosti življenja delavskega razreda naj se število tedensko opravljenih delovnih ur zmanjša na 25 do 30, pri čemer višina mesečne plače ostane enaka.
  • Prosilcem za azil naj se skrajša in olajša potrebne birokratske postopke za pridobitev azila.
  • Za doseganje večje medijske pluralnosti in zagotavljanje delovanja demokracije naj se spodbuja vzpostavitev različnih transparentnih televizijskih programov in drugih virov medijskih informacij.
  • V izogib zlorabam položajev in koruptivnim praksam naj vsi procesi političnega odločanja v celoti potekajo na očeh civilne javnosti.

To je le nekaj izmed konkretnih predlogov in želja mladih udeležencev in udeleženk Moje revolucije 3.0, ki so našli mesto v Srednjeevropskem mladinskem manifestu.

Ko so mladi v projektu pogledovali nazaj v zgodovino, da bi videli, s katerimi problemi so se soočali mladi v 70-ih letih in kasneje, so ugotovili, da so bili problemi velikokrat podobni današnjim.

Da bi jih lažje identificirali, o njih razmišljali, iskali vzroke in potencialne rešitve, je več kot 300 mladih iz Avstrije, Italije, Poljske in Slovenije spisalo Srednjeevropski mladinski manifest.

Projekt je potekal že tretje leto zapored, vsakokrat pa so mladi reflektirali današnje politično stanje v primerjavi z dogajanjem v različnih časovnih obdobjih evropske zgodovine. Dogajanje v preteklih obdobjih so aktualizirali in primerjali z današnjimi problemi. Ugotovili so, da opozarjamo na podobne probleme, kot mladi pred mnogimi leti. Med njimi izstopajo stanovanjska, okoljska in ekonomska problematika, politični in ekonomski sistem, ki služi peščici ter posledično naraščajoča neenakost.

Srečanje v živo na mladinski konferenci

Od marca do avgusta 2020 so se sodelujoči v projektu večkrat srečali preko spleta, vrhunec pa je bilo srečanje v živo na Dunaju na mednarodni mladinski konferenci med 24. in 27. septembrom 2020. Tu so imeli mladi priložnost, da spoznamo svoje vrstnike in vrstnice iz drugih držav v živo. Rezultat izmenjave idej in pogledov na družbene probleme, ki pestijo Evropo in svet v prvi polovici 21. stoletja, je Srednjeevropski mladinski manifest.

V njem so mladi strnili svoje zahteve, ki jih naslavljamo na evropske, državne in lokalne odločevalce in odločevalke. V njem so poudarili pomen solidarnih in demokratičnih principov delovanja, v srčiki katerih sta skrb za okolje in podnebna pravičnost.

Zahteve v manifestu so razdeljene na več področij, med katerimi je na prvem mestu kritika aktualnega družbeno-gospodarskega sistema, kapitalizma. Izpostavili so njegovo nevzdržnost, saj je zaradi svoje težnje po neskončni gospodarski rasti poguben za naravo, izkorišča delavce in delavke in razdira skupnosti po celem planetu. Izpostavili so tudi nedemokratično naravo predstavniške demokracije, razdeljen svet v času vseobsegajoče podnebne krize in pomanjkljivosti izobraževalnega sistema, ki znanje kot vrednoto postavlja v drugi plan.

Rdeča nit manifesta je potreba po spremembah v našem odnosu do vsega živega, vključevanju ljudi v odločanje o stvareh, ki vplivajo na življenja vseh nas, izobraževanju, preprečevanju novih epidemij in vlaganju v zdravstvo, boljšem dostopu do stanovanj, večji povezanosti lokalnih skupnosti, odgovornem naslavljanju globalnih migracij, vključevanju priseljencev in priseljenk v družbo in izboljšanju položaja delavcev in delavk, preko ukrepov kot so skrajšan delovni čas, večje transparentnosti v proizvodnem procesu in ustvarjanju zelenih delovnih mest.

Več o nastajanju manifesta in vtisih mladih lahko najdete na spletni strani Focusa.