Mreža Civil Society Europe je 22. junija na spremljevalnem dogodku ob 38. zasedanju Sveta ZN za človekove pravice v Ženevi predstavila drugo poročilo o civilnodružbenem prostoru v Evropi, v katerem analizira pogled NVO na pogoje za svobodno delovanje civilnodružbenih organizacij v Evropi.

Poročilo temelji na analizi vprašalnika o stanju civilnodružbenih organizacij v Evropi iz leta 2016, na katerega  je odgovorilo 153  civilnodružbenih organizacij iz širšega evropskega prostora, tudi iz Slovenije. Poročilo mreže Civil Society Europe se osredotoča na vprašanje krčenja civilnodružbenega prostora in omejevanje možnosti za delovanje NVO v Evropi.

Raziskava kaže splošno zaupanje organizacij civilne družbe v Evropskem gospodarskem prostoru v svobodo združevanja, zbiranja in izražanja, kar je še posebej presenetljivo v primerjavi z državami kandidatkami v evropski soseščini. Vendar pa obstaja široko zaznavanje pomanjkanja napredka in poslabšanja.

Med dejavniki krčenja civilnega prostora so upad vladavine prava in preglednosti ter pojav oblik upravljanja udeležbe v državah, ki tradicionalno podpirajo civilno družbo. Zaskrbljujoča sta tudi vzpon desničarskega populizma in širjenje sovražnega govora, ki daje večjo prepoznavnost ekstremnim glasom in prispeva k ustvarjanju neformalnih ovir ter odvrača ljudi, zlasti pripadnike ranljivih skupin, od vključevanja v politično razpravo. Neoliberalne politike, varčnost in pomanjkanje razumevanja specifičnosti civilne družbe so tudi vzrok za tesnobo.

Poročilo zahteva, da evropske institucije bolj proaktivno ukrepajo ob zmanjševanju civilnega prostora z večjo vlogo pri ohranjanju demokratičnih načel in določanju smernic, da bi zagotovile ugodno okolje za civilno družbo.

Civic Space in Europe 2017

Translate »