Mednarodni dan boja proti revščini

Danes obeležujemo mednarodni dan boja proti revščini, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila pred 25 leti. Kljub napredku pri odpravi revščine živi danes v ekstremni revščini 800 milijonov ljudi. Še veliko več jih trpi zaradi nezaposlenosti, konfliktov, neenakosti in negativnih učinkov podnebnih sprememb. Ukrepi za izkoreninjenje svetovne revščine do leta 2030 so zbrani v prvem cilju trajnostnega razvoja. 

Tema letošnjega mednarodnega dneva boja proti revščini so miroljubne in vključujoče družbe, k izgradnji katerih so se vse države zavezale s cilji trajnostnega razvoja in agendo za trajnostni razvoj do leta 2030. Na dan, ko izražamo solidarnost z ljudmi, ki živijo v revščini, je generalni sekretar Združenih narodov, Antonio Guterres, poudaril, da je potrebno prisluhniti njihovim pogledom in jih vključevati v napore za odpravo revščine. Le z inovativnimi pristopi bomo lahko dosegli ohranitev okolja ter izgradnjo miroljubnih in vključujočih družb, s čimer bomo naslovili temeljne vzroke revščine.

Slovenija se pridružuje mednarodnim prizadevanjem za odpravo revščine in uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja, saj sta odprava revščine in doseganje trajnostnega razvoja temeljni podlagi za naše razvojno delovanje v državah partnericah, miroljubne in vključujoče družbe pa so ena od tematskih prioritet slovenskega razvojnega sodelovanja.

Pobudo za razglasitev Mednarodnega dneva boja proti revščini je pred 30 leti podal francoski duhovnik, Joseph Wresinski, katerega pobuda Poziv 17. oktobra se je zavzemala za aktivno vključevanje najrevnejših prebivalcev v iskanje rešitev za odpravo revščine.

Relativna revščina
Statistični uradi evropskih držav merijo relativno revščino; to pomeni, da ugotavljajo, koliko ljudi je revnih v primerjavi z drugimi. Predpostavljajo, da so relativno revni tisti ljudje, ki si zaradi nizkega dohodka ne morejo privoščiti načina življenja, običajnega za družbo, v kateri živijo. Relativno revščino izražamo s stopnjo tveganja revščine.

Višji prag tveganja revščine, nižja materialna prikrajšanost
Podatki o naši in sosednjih državah za leto 2016 kažejo, da so imele Slovenija (13,9 %), Avstrija (14,1 %) in Madžarska (14,5 %) primerljive stopnje tveganja revščine. V vsaki od teh treh držav je pod pragom tveganja revščine živel vsak 7. prebivalec. Italija in Hrvaška sta imeli višjo stopnjo tveganja revščine (približno 20-odstotno), pod pragom tveganja revščine pa je živel vsak 5. prebivalec teh dveh držav.

Madžarski (2.900 EUR) in hrvaški (3.300 EUR) prag tveganja revščine sta bila med najnižjimi v EU, slovenski (7.400 EUR) in italijanski (9.500 EUR) približno na sredini, avstrijski (14.200 EUR) pa je bil med najvišjimi v EU. Če prag tveganja revščine izrazimo v standardih kupne moči (SKM), ki izničijo razlike v ravni cen med državami, so razlike med sosednjimi državami nekoliko manjše. Najnižja, a skoraj enaka sta madžarski (5.000 SKM) in hrvaški (5.200 SKM) prag tveganja revščine, skoraj še enkrat višja sta slovenski (9.300 SKM) in italijanski (9.200 SKM) prag, najvišji pa je še vedno avstrijski prag tveganja revščine (13.500 SKM).

Revščina in materialna prikrajšanost v EU
Po podatkih Eurostata za leto 2015 je v državah članicah EU živelo pod pragom tveganja revščine 17,3 % ali približno 87 milijonov ljudi (povprečno vsak 6.). Nižji delež relativno revnih, kot ga je imela Slovenija, je imelo 7 držav, nižji delež resno materialno prikrajšanih od slovenskega pa je imelo 10 držav. Prag tveganja revščine je bil višji od slovenskega v petnajstih zahodnoevropskih državah.

V EU se delež ljudi, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost, od leta 2012, ko je dosegel skoraj 25 %,stalno znižuje. Leta 2016 je bilo v EU 117,5 milijona ljudi ali 23,4 % prebivalstva ogroženih zaradi revščine ali socialne izključenosti. To pomeni, da jih je ogrožal vsaj eden od treh pogojev: tveganje revščine zaradi socialnih transferjev (dohodkovna revščina), resno materialno pomanjkanje ali življenje v gospodinjstvu z nizko delovno intenzivnostjo.

Leta 2016 sta revščina ali socialna izključenost ogrožali več kot tretjino prebivalstva v treh državah EU, in sicer v Bolgariji (40,4 %), Romuniji (38,8 %) in Grčiji (35,6 %). Najnižji delež so zabeležili na Češkem (13,3 %), Finskem (16,6 %), Danskem (16,7 %) in Nizozemskem (16,8 %). Leta 2016 sta v Sloveniji 370.000 ljudi oziroma 18,4 % celotnega prebivalstva ogrožali revščina ali socialna izključenost.

Zmanjšanje števila ljudi, ki se srečujejo s tveganjem revščine ali socialne izključenosti v EU, je eden glavnih ciljev strategije Evropa 2020. Prek Evropskega socialnega sklada in s krepitvijo socialnih prioritet v procesu usklajevanja gospodarskih politik (t.i. evropskega semestra) ter z Evropskim stebrom socialnih pravic si Unija prizadeva za mobilizacijo vseh svojih orodij za boj proti revščini in socialni izključenosti.