Mednarodna organizacija dela opozarja, da se število nezaposlenih in neizobraženih mladih povečuje

Portal Slovenija 2030 poroča, da je Mednarodna organizacija dela (International Labor Organization) izdala poročilo, v katerem opozarjajo, da se številne države soočajo z velikimi izzivi pri napredku in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja na področju dela in izobraževanja.

Po podatkih MOD se je število mladih, ki niso niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje povečalo (NEET) s 259 milijonov v 2016 na 267 milijonov v 2019. Napovedujejo, da se bo število NEET še naprej povečevalo do 273 milijonov v letu 2021. Organizacija poudarja, da je potrebno povečati prizadevanja za ustvarjanje dostojnih delovnih mest za naslednjo generacijo.

Dve tretjini tistih, ki so uvrščeni v NEET predstavljajo mlade ženske, ki se soočajo s težavami pri zaposlitvijo dvakrat več kot moški. Razlika med spoloma je najbolj vidna v arabskih državah in v južni Aziji zaradi kulturnih in družbenih značilnosti. V teh delih sveta družbene norme preprečujejo izobraževanje in delo žensk zunaj njihovega doma. Brezposelnost se razlikuje tudi glede na različne regije. V Severni Afriki, na primer, znaša 30%, v Severni Ameriki pa manj kot 9%.

Poročilo ugotavlja, da so razlogi za negotovo prihodnost na trgu delovne sile za mlade različni. Predvsem izpostavljajo izzive pri usposabljanju, pomanjkanju delovne sile, ki izpolnjuje točno določene kvalifikacije za nekatera delovna mesta ter povečano avtomatizacijo, ki ustvarja »prekarno prihodnost na trgu delovne sile« za mlade. Zaradi nadaljnjega tehnološkega napredka so zaposleni mladi med 15. in 24. letom pred večjim tveganjem pri izgubi zaposlitve, v primerjavi s starejšimi zaposlenimi.

Zaposleni, ki so končali določeno usposabljanje so izrazito bolj ranljivi, saj pridobljene veščine, potrebne pri posebnih poklicih po navadi postanejo zastareli, kot pa v primeru splošne izobrazbe. Zato poročilo poudarja, da je potrebno modernizirati programe za usposabljanje, za to da lahko sledijo trendom digitalizacije. Povečano število mladih s terciarno izobrazbo je v nekaterih državah preseglo povpraševanje po delavcih s takšno izobrazbo, in je povzročalo tudi znižane plače diplomantov.

Poročilo priporoča oblikovanje integriranega političnega okvira, ki bo zagotovil podporo mladim, pri pridobivanju delovnih mest. Ključno je, da nove tehnologije pozitivno vplivajo na zaposlovanje mladih in da politike ustvarjajo dostojna delovna mesta, ki bodo mladim zagotovili tudi ustrezno socialno zaščito.

V Sloveniji je bil odstotek mladih, ki niso niti delovno aktivni niti vključeni v izobraževanje ali usposabljanje najvišji v 2015, in je znašal 9,5%. Po tem letu se je odstotek postopoma zmanjševal: 8% v 2016, 6,5% v 2017 in 6,6% v 2018.

Publikacija Global Employment Trends for Youth 2020 se nahaja v naši knjižnici.

Vir: Slovenja 2030