Marakeška deklaracija o migracijah in razvoju

V Marakešu je 2. maja 2018 potekala peta evro-afriška ministrska konferenca o migracijah in razvoju, na kateri so se nadaljevala prizadevanja EU za boljše upravljanje migracijskih tokov iz zahodne, severne in srednje Afrike v EU. Na konferenci je bila sprejeta politična deklaracija, ki vključuje Akcijski načrt za obdobje 2018 – 2020. T.i. Marakeška deklaracija naslavlja globalni cilj 10.7 (Omogočiti urejene, varne, zakonite in odgovorne migracije ter mobilnost ljudi, tudi z izvajanjem načrtovanih in dobro upravljanih migracijskih politik).

Med 55. državami, ki so sprejele Marakeško deklaracijo je tudi Slovenija, ki soglaša z načeli Marakeške deklaracije, ki temeljijo na solidarnosti, krepitvi dialoga, spoštovanju človekovih pravic, zaščiti otrok in žensk v nevarnih situacijah, na preprečevanju nezakonitih migracij, trgovine z ljudmi ter vračanja migrantov, ki ne izpolnjujejo pogojev za bivanje v državah EU.

Marakeška deklaracija je bila sprejeta ob naraščajočem se zavedanju vse večjega pomena migracijskih vprašanj na globalni ravni ter predvsem njihovega pomena za evro-afriške odnose ter odnose med afriškimi državami ter naraščajoči potrebi po usklajenem upravljanju z migracijskimi tokovi. Deklaracija med drugim poziva k okrepitvi sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, civilno družbo, predstavniki diaspor in akademije, na področju zagotavljanja tehnične podpore in izmenjave njihovih izkušenj kot zunanjih opazovalcev.

Od sprejema deklaracije so nekatere države, ki so navedene v deklaraciji, med drugim Avstrija in Švica, izrazile skrb, da deklaracija posega v suvereno diskrecijo držav. Gre sicer za politični in pravno ne-zavezujoči dokument.

V sklopu deklaracije je bil sprejet tudi Akcijski načrt za obdobje 2018-2020, ki zajema sledečih 5 področij in 10 ciljev:

  • Področje 1: Razvojne koristi migracij in odpravljanje temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in pojava razseljenih oseb

Cilj 1: Povečanje pozitivnega vpliva rednih migracij na razvoj

Cilj 2: Doseči skupno razumevanje temeljnih vzrokov nezakonitih migracij in prisilne premestitve v regiji Rabatskega procesa

  • področje 2: Zakonite migracije in mobilnost

Cilj 3: Spodbujati redne migracije in mobilnost, zlasti mladih in žensk, med Evropo in severno, zahodno in osrednjo Afriko ter znotraj teh regij

Cilj 4: Spodbujati postopke za izdajanje vizumov

  • področje 3: Zaščita in azil

Cilj 5: Spodbujati ukrepe za krepitev zaščite beguncev in drugih prisilno razseljenih oseb

Cilj 6: Spodbujati vključevanje beguncev in prisilno razseljenih oseb v skupnosti gostiteljev

  • Področje 4: Preprečevanje in boj proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi

Cilj 7: Krepitev zmogljivosti javnih ustanov s pristojnostjo na področju integriranega upravljanja meje ter preprečevanja in boja proti tihotapljenju in trgovanju z ljudmi

Cilj 8: Izboljšati zaščito migrantov in oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ki so bile pretihotapljene, in žrtve trgovine z ljudmi

  • področje 5: Vrnitev, ponovni sprejem in ponovna vključitev

Cilj 9: Okrepiti zmogljivosti pristojnih organov, da se izboljšajo in zagotovijo postopki identifikacije in izdaja potnih listin

Cilj 10: Spodbujati programe, ki zagotavljajo varno vrnitev in trajnostno ponovno vključevanje migrantov ob polnem spoštovanju njihovih pravic in dostojanstva

Več o konferenci in Rabatskem procesu si lahko preberete tukaj.

 

 

Fotografija: www.rabat-process.org