Tudi Slovenija si prizadeva pokazati, da obstaja drugačna razvojna pot, ki ni škodljiva našemu okolju, podnebju in družbi. Želimo pokazati možnosti razvojnih poti, ki so okolju in človeku prijazne oz. trajnostne, ter vse priložnosti, ki jih trajnostni razvoj prinaša.

Slovenske nevladne organizacije zato izvajajo projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja, ki jih podpira Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, z namenom izboljšati življenja posameznikov in skupnosti. Skupaj prispevajo k doseganju ciljev podnebne politike in prilagajanja podnebnim spremembam, s tem pa k zmanjševanju neenakosti na globalni ravni. Izvajajo projekte, ki bodo zagotovili, da bo okolje v katerem živimo, v prihodnje omogočalo boljše življenje. Za vse.

Ruanda: Učinkovita raba naravnih virov

»Moje ime je Chantal in imam 6 otrok. Ta projekt je zelo dober za našo družino. Dobili smo učinkovite glinene kuhalnike, da ni potrebno kuhati na odprtem ognju. Sedaj hitreje skuham in uporabim veliko manj lesa kot prej. Prejeli smo tudi sončne celice z lučjo. Pred tem so se otroci zvečer brez luči težko učili, ali pa smo uporabljali tradicionalno luč na kerozin, ki zelo onesnažuje okolje. Učni uspeh se jim je že izboljšal. Ob hiši imamo manjši vrt, kjer lahko s prejetimi semeni gojimo zelenjavo. Zelo smo hvaležni tudi za kozo, ki nam z iztrebki omogoča naravno gnojilo, da več pridelamo. Prej so bili otroci ves čas podhranjeni, sedaj ne več. V prihodnosti želimo nadaljevali z ekološkim kmetijstvom, da bi še bolj napredovali. Zahvaljujem se Sloveniji, ker nam je spremenila življenjski stil.« Chantal je ena od članic 600 družin, vključenih v projekt učinkovite rabe naravnih virov v Ruandi, ki ga izvajata Karitas iz Slovenije in Ruande. Več na www.karitas.si.

Uganda: Ukrepi za odpravo podhranjenosti urbanih beguncev

Ayenne živi v Ndejje, kraju v bližini Kampale, glavnega mesta Ugande. Pribežala je iz Južnega Sudana. Urbani begunci so pogosto izpostavljeni podhranjenosti, zato se je Ayenne pridružila projektu, kjer z drugimi begunci in migranti pridelujejo zelenjavo, sadje in osnovna živila. Ayenne in njena razširjena družina sedaj niso več izpostavljeni naraščanju in padanju hrane ali pomanjkanju pridelka zaradi vedno pogostejših suš ali obilnih padavin, ki so posledica podnebnih sprememb. Te so v Ugandi vedno večji problem, ki poglablja revščino in s tem lakoto. V triletnem projektu Foruma za enakopraven razvoj se je 50 družinam izboljšala prehranska suverenost, istočasno pa so družinski člani pridobili znanje kmetovanja na način, prilagojen podnebnim spremembam, ki hkrati znižuje vpliv kmetovanja na okolje in podnebje. Več na www.forumfer.org.

Srbija: Uspešno podjetništvo na okolju prijazen način

Vesna Šutić iz Krivog Vira je s pomočjo projekta slovenske in srbske Karitas izboljšala sušenje domačih zelišč, ki sedaj predstavlja najpomembnejši vir dohodka na kmetiji. Deležna je bila usposabljanja o predelavi domačih zelišč. Preko nagradnega natečaja je prejela sušilnico za sušenje ognjiča. Vsa njena dejavnost je okolju prijazna, saj ne uporabljajo škodljivih gnojil in večino dela je opravljenega brez mehanizacije. »V ta projekt sem se vključila z veliko podporo moža, sina in snahe. Veliko mi pomeni, da žene nismo zapostavljene, da lahko začnemo z družinskim poslom.« Vesna je med 40 ženskami, ki so v projektu opolnomočenja žensk v JV Srbiji nadgradile svojo okolju prijazno kmetijsko dejavnost s področja čebelarstva, zdravilnih zelišč, kmečkega turizma in domače hrane. Več na www.karitas.si.

Slovenija: Do sprememb prek delavnic globalnega učenja

»Varovanje okolja me zanima že nekaj let. Veliko sem slišala o podnebnih spremembah, doma in v šoli, pa nisem vedela, kaj to sploh pomeni za naša življenja. Na delavnicah sem se naučila, zakaj so nastale in kaj lahko naredimo, da jih ublažimo. S prijatelji smo se aktivirali – razdelili smo vrečke za sadje in zelenjavo iz starih zaves, pripravili čistilne akcije, izogibamo se plastiki za enkratno uporabo, udeležili smo se podnebnih protestov, sama uporabljam tudi okolju neškodljivo kozmetiko in ne jem mesa, uvedbo vegetarijanskega obroka pa sem predlagala tudi v šoli,« je pojasnila devetošolka Rebeka. Srednješolsko učiteljico Natašo najbolj veseli uporabnost pridobljenega znanja: »Globalno učenje je koristno zato, ker kompleksne teme, kot so podnebne spremembe, dijakom predstavi na zanimiv, razumljiv in vključujoč način, predvsem pa jih motivira, da postanejo sprememba in ukrepajo. Iz pasivnih jih naredi aktivne. Aktivnosti, kjer lahko izobraževalci poglabljamo svoje znanje in metode so zato ne samo koristne, ampak tudi nujne.« Aktivnosti s področja globalnega učenja za mlade in izobraževalce potekajo v sklopu projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki združuje 20 slovenskih nevladnih organizacij, koordinira pa jih platforma SLOGA. Več na www.sloga-platform.org.

Patricija Virtič

Še več novic je na voljo na spletni strani www.sloga-platform.org/ Najboljse-novice-iz-sveta-2019

NAJBOLJSE NOVICE IZ SVETA Podnebne spremembe 2019 -casopisna postavitev


Najboljše novice iz sveta in aktivnosti v sklopu Slovenskih razvojnih dni 2019 so del projekta Trajnostno. Lokalno. Globalno., ki ga finančno podpira Ministrstvo RS za zunanje zadeve. Izražena vsebina je v izključni odgovornosti avtorjev in ne odraža stališč Ministrstva RS za zunanje zadeve.

WBN TLG SLOGA MRS TGU logo skupen

Translate »