Agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 je postala vodilna gonilna sila in podlaga za institucionalne ter finančne reforme, vključno z zbiranjem in analizo vse bolj kompleksnih podatkov ter statistik. Številne komisije Združenih narodov (ZN) prispevajo k izvajanju Agende 2030 in uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, med njimi tudi Statistična komisija ZN, katere 50. letno zasedanje bo potekalo v začetku marca 2019 na sedežu ZN v New Yorku (ZDA). Na dnevnem redu zasedanja so množični podatki, geoprostorski podatki, nacionalne statistične zmogljivosti in skupni standardi za izmenjavo podatkov, pa tudi napredek glede okvirja kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja. Global Policy Watch analizira pomen zasedanja Komisije za spremljanje kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja.

Okvir kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja

Komisija bo razpravljala o merilih za izvajanje smernic o pretoku podatkov in poročanju o globalnih podatkih o ciljih trajnostnega razvoja ter o letnih izboljšavah nekaterih kazalnikov v globalnem okviru kazalnikov.

V četrtem letu izvajanja Agende 2030 se še vedno pojavljajo pomisleki glede manjkajočih kazalnikov ciljev trajnostnega razvoja in širjenja ter potencialno konkurenčnih virov podatkov, zaradi katerih je napredek težko oceniti. Medagencijska in strokovna skupina za okvir ciljev trajnostnega razvoja (Inter-agency and Expert Group on the SDG Framework – IAEG-SDGs) je bila kritizirana zaradi odločenosti, da »ne bo nobenega kazalnika pustila zadaj«, namesto da bi poskušala oblikovati prikaz kazalnikov, ki bi lahko povzel trende na vseh ključnih področjih ciljev trajnostnega razvoja in prikazal komplementarnost ter ravnotežje med nasprotujočimi cilji. Vse več je dvomov, ali je napredek pri številnih ciljih mogoče pravilno oceniti le z vsoto kazalnikov, pojavilo se je tudi vprašanje, ali statistična skupnost izvajanje ciljev trajnostnega razvoja vedno bolj opredeljuje le s spremljanjem in poročanjem statističnih podatkov.

Geoprostorska statistika

Komisija bo razpravljala o geoprostorskih statistikah in uvedbi aktivnosti v podporo izvajanju ciljev trajnostnega razvoja, vključno s kratkoročnimi ter dolgoročnimi statistično-geoprostorskimi interoperabilnimi projekti in z vzpostavitvijo razmerja med drugimi ustreznimi viri, kot so statistični podatki, povezani z naravnimi nesrečami ter podnebnimi spremembami.

Množični podatki in uradna statistika

Global Working Group on Big Data and Official Statistics bo predstavila dokument o poslovnem modelu upravljanja »velikih podatkov« v okviru Globalne platforme ZN za zanesljive podatke, metode in učenje za uradno statistiko (United Nations Global Platform of trusted data, methods and learning for official statistics), ki je bil pripravljen v sodelovanju z nacionalnima statističnima uradoma Združenega kraljestva ter Kanade. Dokument bo opredelil štiri temeljne stebre Globalne platforme: zanesljivi podatki, zanesljive metode, zanesljivi partnerji in zanesljivo učenje, pa tudi relevantna vprašanja upravljanja podatkov, vključno z dogovorom o lastništvu ter dostopu do različnih množičnih podatkovnih nizov, ali morajo biti podatki in algoritmi odprti ter kako bodo programska oprema, storitve in orodja neodvisni od platforme.

Nacionalne statistične zmogljivosti

Komisija se bo seznanila s poročilom generalnega sekretarja o razvoju statističnih zmogljivosti, da bi podprla države pri boljšem odzivanju na izzive glede podatkov iz Agende 2030. Štirje od petih kazalnikov 17. cilja o podatkih, spremljanju in odgovornosti se osredotočajo na statistične zmogljivosti, vključno s kazalnikom (17.19.1) za merjenje skupne količine sredstev, namenjenih izgradnji statističnih zmogljivosti v državah v razvoju.

Prizadevanja za boljše podatke za merjenje napredka so sprožila številne neodvisne pobude za krepitev zmogljivosti nacionalnih statističnih uradov. Poleg Global Working Group on Big Data for Official Statistics se je Komisija dogovorila tudi o UN World Data Forum on Sustainable Development Data, ki zagotavlja platformo za sodelovanje med različnimi strokovnimi skupinami, kot so nacionalni statistični uradi, upravljavci informacijske tehnologije in geoprostorskih informacij ter znanstveniki, skupaj z vladnimi in medvladnimi organizacijami ter civilno družbo.

Medtem ko lahko množični podatki zagotovijo vire in zmogljivosti, ki bi lahko podprli nacionalne statistične urade pri merjenju napredka pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ni skupnih pravil ali smernic ali skupnega pristopa, ali ter kako se vključiti v partnerstva z zasebnim sektorjem in na katerih deležnikih je odgovornost oblikovati ter zagotoviti te standarde.

Skupni standardi za izmenjavo podatkov

Agenda 2030 poudarja pomen merjenja, podatkov in povezave med podatki ter politikami, vendar je to privedlo do dinamike trga brez enotnih standardov in postopkov, da bi spremljali dejanski ter trajen prispevek k ciljem trajnostnega razvoja za razliko od trženja in pozicioniranja za financiranje.

Leta 2016 je bilo 82 odstotkov novih razvojnih projektov usklajenih z nacionalnimi prednostnimi nalogami, vendar pa se je več kot polovica projektov zanašala na vzporedne sisteme in podatke za spremljanje napredka ter razvojnih rezultatov, namesto da bi ta prizadevanja vključila v nacionalne statistične sisteme in sisteme spremljanja. V letu 2017 je 102 držav ali območij izvajalo nacionalne statistične načrte, vendar so bili le trije v celoti financirani.

S ciljem naslavljanja teh problemov je Working Group on Statistical Data and Metadata februarja 2018 izdala prvi osnutek opredelitve strukture podatkov za kazalnike ciljev trajnostnega razvoja. Delovna skupina namerava Komisiji predstaviti prvo uradno opredelitev strukture podatkov na letnem zasedanju.

Rezultati marčevskega srečanja Komisije bodo zagotovili podlago za letošnji politični forum na visoki ravni o trajnostnem razvoju, ki ima edinstveno vlogo pri pregledu napredka, opredelitvi politike in prednostnih nalog na nacionalni, regionalni ter globalni ravni za izvajanje Agende 2030.

Translate »