Kljub zahtevam EU Slovenija v NEPN ni ustrezno naslovila energetske revščine

Društvo Focus sporoča, da novo evropsko poročilo “Odpravljanje energetske revščine z nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti: prednost ali prazna obljuba?” razkriva neustrezne ukrepe šestih držav članic za boj proti energetski revščini. Poročilo ugotavlja, da Hrvaška, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška in Slovenija v svojih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih niso podale niti jasne opredelitve energetske revščine, kar je minimum, ki ga zahteva EU.

Zakonodaja EU od držav članic zahteva, da s svojimi nacionalnimi energetskimi in podnebnimi načrti (NEPN) ter dolgoročnimi strategijami prenove stavb določijo definicije in kazalnike, časovne okvire in politike za zmanjšanje energetske revščine [1].

Poročilo kaže, da orodja, politike in ukrepi v vseh šestih analiziranih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih niso dovolj za odpravo temeljnih vzrokov energetske revščine. Analizirani načrti ne ponudijo niti definicije energetske revščine, kaj šele specifične ukrepe in roke za naslavljanje problema.

Energetska revščina je pereč problem v vseh šestih analiziranih državah, zlasti v hladnejših mesecih. Dve najbolj izpostavljeni značilnosti energetske revščine v Sloveniji sta visoki stroški za energijo, ki predstavljajo znaten delež celotnih izdatkov gospodinjstev, in velik delež gospodinjstev (22,7 %), ki imajo v domovih težave s streho, ki pušča, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji.

Namen poročila je poziv državam članicam, naj se nemudoma začnejo ukvarjati z energetsko revščino in izboljšajo kakovost življenja ljudi, saj pandemija samo še povečuje tveganje energetske revščine. Ukrepi se morajo osredotočiti na energetsko učinkovitost stanovanj in izboljšanje življenjskih pogojev gospodinjstev v stiski. Priporočila za Slovenijo so na strani 28.

Prikazna slika: društvo Focus