SPOROČILO ZA JAVNOST, Ljubljana, 17. avgust 2015 – Leta 2008 je Generalna skupščina Združenih narodov 19. avgust razglasila za dan humanitarnosti. Z njim priznavamo prispevek vseh tistih, ki se srečujejo z nevarnostmi in stisko s ciljem nudenja pomoči ostalim, ter slavimo duh, ki navdihuje humanitarna dela po vsem svetu. Letošnje geslo je »navdihujemo človečnost sveta«. Slovenske organizacije, ki delujejo na humanitarnem področju v tujini, združuje Humanitarni odzivni center (HOC), ki ga je leta 2010 ustanovila SLOGA, platforma nevladnih organizacij za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.»Podpora humanitarnosti v Sloveniji raste, letos poteka evropsko leto za razvoj in mineva 10 let mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije. Kljub prelomnim dogodkom na področju humanitarne pomoči tako v Sloveniji kot na globalni ravni pa smo pred tedni žal izgubili samostojen direktorat za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč na Ministrstvu za zunanje zadeve. V času, ko se potrebe po humanitarni pomoči po svetu povečujejo, organizacije pa se soočajo s številnimi izzivi pri zagotavljanju takšne pomoči, bi morali področje humanitarne pomoči okrepiti, ne pa ga še dodatno slabiti, saj so nevladne organizacije tiste, ki izvajajo projekte na terenu. Spremenjen odnos države do mednarodne humanitarne pomoči in s tem organizacij, ki delujejo na tem področju, je zaskrbljujoč,« pojasnjuje Patricija Virtič iz Humanitarnega odzivnega centra.
Stopnja podpore humanitarni pomoči je pri Slovencih višja od evropskega povprečja. Po podatkih zadnjega Evrobarometra kar 91 odstotkov slovenskih državljanov meni, da je financiranje EU na tem področju pomembno. Poleg podpore humanitarni pomoči v zadnjem času Slovenci vse večji pomen pripisujemo tudi mednarodnemu razvojnemu sodelovanju. »Žal pa se kljub naraščajoči podpori Slovencev trenutne razmere za človekoljubno delo ne izboljšujejo, prej nasprotno, so vedno slabše. Povečuje se število nevladnih organizacij, ki tekmujejo za vedno bolj okrnjena sredstva, ki jih država namenja humanitarnim in razvojnim projektom v Sloveniji ter tujini. Glede na ukinitev resornega direktorata na MZZ bi lahko govorili celo o ukinitvi omenjenega vladnega sektorja,« meni Maja Ahac, predsednica Humanitarnega društva ADRA Slovenija.
Po mnenju Anice Mikuš Kos, predsednice Slovenske filantropije, ima Slovenija dve dobrini, s katerima je lahko tudi z majhnimi sredstvi koristna v polju humanitarne pomoči. »Pomoč v znanju in pomoč pri razvijanju domačih znanj sta pomembna za skupnosti v stiskah. Ko te aktivirajo lastne vire, svoj socialni kapital za pomoč svojim članom, krepijo svoje zmogljivosti obvladovanja stisk. Enako velja za posameznike – člane skupnosti, ki delujejo kot pomočniki, aktivisti. Druga dobrina je položaj Slovenije v svetovnem videnju. Slovenija in njeni zastopniki so videni s simpatijo ter dobro sprejeti med različnimi narodi in skupinami. Pri prenosu in razvijanju znanj je odnos do posrednikov znanj nadvse pomemben za učinkovitost projekta.«
»Izvajanje humanitarne oziroma razvojne pomoči je eno ključnih zunanjepolitičnih sredstev, s katerim lahko Slovenija kot mala država pomembno doprinese k svoji prepoznavnosti v mednarodni skupnosti. Takšen pristop je še posebej razviden na območju jugovzhodne Evrope, kjer je Slovenija v veliki meri pripomogla k pokonfliktni obnovi in stabilizaciji držav, ki so bile udeležene v oboroženih spopadih v obdobju 90-ih let prejšnjega stoletja,« pa menijo na ITF – Ustanovi za krepitev človekove varnosti.
Kljub majhnosti tako naše države kot organizacij slovenski projekti spreminjajo svet na bolje, če so ti projekti stvarni, zasnovani na dejanskih potrebah, identificiranih skupaj z lokalnimi partnerji, in če niso ‘padalski.’ »Tudi če so projekti majhni, lahko naredimo ogromno doprinesejo, če imajo kontinuiteto, in če jih nadgrajujemo skupaj s partnerji v državi prejemnici. Nobeni strani ne koristni, da v določeni državi izvedemo le en manjši projekt in potem zaključimo svojo pomoč,« meni Vahida Huzejrović iz Slovenske filantropije.
Dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo je po mnenju Jane Lampe s Slovenske karitas ključno pri učinkovitem in hitrem nudenju mednarodne humanitarne pomoči: »Takšne rezultate organizacije najlažje dosežemo, če imamo na terenu dobro razvejano in usposobljeno lokalno mrežo, preko katere lahko nujna pomoč glede na dejanske potrebe hitro pride do ljudi, tudi v najodročnejših prizadetih območjih. Pri učinkovitosti pomoči je zelo pomembno tudi dobro sodelovanje in koordinacija pomoči med različnimi akterji na terenu.«
HOC deluje z namenom informiranja, povezovanja, krepitve in koordiniranja nevladnih organizacij pri odzivih na mednarodne humanitarne krize. Namen delovanja centra je tudi zagovorništvo in povezovanje s slovenskimi ter tujimi organizacijami in agencijami, ki delujejo na področju mednarodne humanitarne pomoči. Njegovo delovanje je še posebej pomembno v prihajajočih mesecih. V okviru evropskega leta za razvoj 2015, ki sta ga razglasila Evropski parlament in Svet Evropske unije, je mesec avgust posvečen humanitarni pomoči. Naslednje leto bo 23. in 24. maja na pobudo generalnega sekretarja Združenih narodov Ban Ki-moona v Istanbulu (Turčija) potekal prvi Svetovni humanitarni vrh. V Istanbulu se bodo zbrale vlade, humanitarne organizacije ter novi partnerji, vključno z zasebnim sektorjem, z namenom iskanja novih rešitev za najbolj pereče izzive in prilagoditve humanitarnega delovanja novim razmeram. Kmalu pa lahko pričakujemo tudi Smernice Republike Slovenije za delovanje na področju mednarodne humanitarne pomoči, ki jih bodo pripravili na MZZ.
Humanitarna pomoč je namenjena zagotavljanju preživetja prebivalstva, ki jih prizadenejo naravne nesreče ali konflikti, z odzivanjem na osnovne potrebe, kot so hrana, zavetje, čista voda in fizična zaščita. Osnovni cilj je torej lajšanje človeškega trpljenja in ohranjanje človekovega dostojanstva v primeru humanitarnih kriz. Humanitarne organizacije si zato ob svetovnem humanitarnem dnevu želimo, da bi živeli humanitarnost vse dni in ne samo en dan v letu.
Dodatne informacije pri Patriciji Virtič ( patricija.virtic@sloga-platform.org ali 031 410 550).