ZWE-Logo_color_RGB-300x183

Kdo spodbuja in kdo zavira EU politike o odpadkih?

Ekologi brez meja v članki razkrivajo, katere države članice ovirajo sprejem ključnih ukrepov, s katerimi bi se EU lahko približala krožnemu gospodarstvu – in niso tiste, kot si mogoče mislite.

Nevladne organizacije pod vodstvom European Environmental Bureau (EEB), Friends of the Earth Europe in Zero Waste Europe so države članice vprašale, ali bodo med pogajanji, ki bodo prihodnji teden potekala v Bruslju, podprle ključne predloge, s katerimi bi spodbudili EU politike na področju odpadkov.

Na tem zemljevidu si lahko ogledate njihova stališča.

Predlogi, ki jih je marca že podprl Evropski parlament, vključujejo višje cilje recikliranja komunalnih odpadkov, cilje preprečevanja in priprave na ponovno uporabo komunalnih odpadkov in ponovno uporabo embalaže, izboljšano ločeno zbiranje vseh odpadkovnih tokov vključno z bio odpadki, pravila podaljšane odgovornosti proizvajalca na ravni EU in  cilje zmanjševanja nastalih odpadkov do leta 2030.

Pri raziskavi se je izkazalo, da so ambiciozne EU reforme pod udarom številnih držav. Če bodo med pogajanji prevladala regresivna stališča, bodo najverjetneje zastali tudi prihodnji načrti o pospešenem prehodu v krožno gospodarstvo.

Nedavno razkrite informacije o skupnem stališču Sveta ministrov kažejo, da zmagujejo zaviralna stališča in to kljub dejstvu, da so nekatere države članice ambiciozne na posameznih področjih, kot so cilji recikliranja, podaljšana odgovornost proizvajalca in ločeno zbiranje bio odpadkov.

Na kocki se je tako znašlo preko 800.000 delovnih mest, od katerih jih je desetina na področju ponovne uporabe, ter 72 milijard eur, ki bi jih letno prihranili po vsej Evropi. Države bi iz rok izpustile priložnost, da se izognejo nastanku 420 miljonov ton ekvivalenta CO2, kar je enako, kot bi z evropskih cest  umaknili štiri od desetih avtomobilov.

Zaviralci

Med državami, ki nasprotujejo večini predlogov, sta tudi Danska in Finska, ki kljub ogromnim količinam nastalih odpadkov veljata za vodilni državi na področju odpadkovnih politik. Druge države, ki kategorično zavračajo višje ambicije so Madžarska, Litva in Latvija.

Čeprav podpirajo cilj 65 odstotkov recikliranja, pa je pričakovati, da bodo države, kot so Češka, Italija, Švedska, Portugalska, Luksemburg in Slovaška, nasprotovale obvezni pripravi na ponovno uporabo, 10 odstotnemu cilju ponovne uporabe embalaže in določanju ciljev na področju preprečevanja – kar vse so najvišje prioritete krožnega gospodarstva.

VB, Nemčija, Poljska, Irska, Slovenija in Hrvaška do sedaj niso razkrile svojih stališč, kar osvetljuje dolgoleten problem transparentnosti pogajanj med državami članicami, kot tudi med državami članicami in institucijami EU.

Spodbujevalci

Po drugi strani pa južne države, kot so Grčija, Romunija in Španija, ki se večinoma borijo z ravnanjem z odpadki, zahtevajo večjo podporo recikliranju, preprečevanju, pripravi na ponovno uporabo in boljše ločeno zbiranje.

Druge progresivne države, ki podpirajo reforme, so Francija, Belgija in Nizozemska.