Kako si ponovno priboriti prostor civilne družbe – izkušnje na področju razvojnega sodelovanja

European Center for Development Policy Management (ECDPM) je opravil raziskavo na temo “Kako si ponovno priboriti prostor civilne družbe”, v kateri je opravil pregled trenutnih odzivov akterjev mednarodnega razvojnega sodelovanja na zapiranje prostora civilne družbe ter identificiral vrsto možnih pristopov, ustreznih za naše desetletje, 2020–2030.

V med seboj zelo različnih državah po svetu (vključno z zahodnoevropskimi) v zadnjem desetletju prihaja do napadov na prostor, ki ga imajo na voljo civilna družba, aktivisti in državljani. Poročila potrjujejo, da se v zadnjem času vse bolj krepi trend »zapiranja« ali »krčenja« prostora civilne družbe. Posledic pritiska, ki ga izvajajo državni in nedržavni akterji prek pravnih sredstev (denimo represivne zakonodaje) ter paralegalnih taktik (npr. ustrahovanja) ne čutijo le napredne organizacije civilne družbe, ki se posvečajo človekovim pravicam. Usmerjen je tudi proti vse številnejšim razvojnim in humanitarnim organizacijam, lokalne skupnostne skupine, dobrodelnim organizacijam, okoljskim aktivistom itd. To krni mednarodno priznane pravice (npr. do svobode govora, združevanja in zbiranja). Glede na pomen zdrave civilne družbe za uresničevanje ciljev, ki segajo od zahtev po odgovornem ravnanju vlad do zagotavljanja storitev za lokalne skupnosti, ti napadi ogrožajo vključujoči in trajnostni razvoj, kakor sta bila opredeljena v Agendi 2030.

Veliko je že znanega o temeljnih vzrokih tega pojava, vrstah restriktivnih/represivnih orodij, ki se najpogosteje uporabljajo, ter njihovih posledicah. Lokalni in mednarodni akterji so pridobili dragocene izkušnje pri odzivanju na ta vse obsežnejši globalni problem. Kljub temu vse bolj narašča zaskrbljenost, da avtoritarne sile ostajajo korak pred drugimi in silijo tiste, ki se trudijo zavarovati prostor civilne družbe, da se zatekajo k reaktivnim pristopom, ki ne odpravljajo temeljnih vzrokov teh groženj in ne izkoriščajo vseh vzvodov, ki jih imajo na voljo.

Zato je belgijsko ministrstvo za zunanje zadeve naročilo to raziskavo, da bi pridobilo najnovejše informacije o tem, kako se mednarodni in domači akterji odzivajo na vse bolj razširjene in kompleksne nevarnosti, ki grozijo prostoru civilne družbe. To bi moralo biti v pomoč pri oblikovanju priporočil za belgijske akterje in druge morebitne zainteresirane deležnike, kako doseči napredek pri razvoju celovite, vsevključujoče družbe in na pravicah temelječih pristopov, ki omogočajo varstvo demokratičnih organizacij in zanje zagotavljajo prostor.

Več o krčenju prostora civilne družbe v prevodu raziskave “Kako si ponovno priboriti prostor civilne družbe”.

Povezava na dokument ECDPM v angleškem jeziku.

Prevod gradiva je nastal v sklopu projekta Coherent Europe 4 Sustainable Development.